Jedro

S pooblastitvijo se vzpostavi zunanje razmerje, ki je odločilno do tretjih, v obravnavanem primeru do upravnega organa, zato je vsebina pooblastila zelo pomembna.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije tujih investicij in tehnologije št. 303-4-01651/2020/6 z dne 8. 8. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla vlogo prijavitelja (tožnice v tem postopku) št. 303-4-01651/2020/1, prispelo na javni razpis in odločila, da posebni stroški v tem postopku niso nastali.

2. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je prijavitelj 13. 4. 2021 preko uporabniškega računa "Moj Spirit" oddal vlogo na javni poziv, ki je bil 8. 4. 2021 objavljen na spletni strani tožene stranke. V prvem postopku je bila vloga zavržena s sklepom št. 303-4-01651/2020/2 kot nepopolna, ker vloge ni podpisala in oddala pooblaščena oseba. S sodbo Upravnega sodišča II U 219/2021 z dne 3. 11. 2021 je bilo tožbi prijavitelja ugodeno, sklep odpravljen in zadeva vrnjena v ponovni postopek. S sklepom Vrhovnega sodišča X DoR 286/2021-4 z dne 25. 5. 2022 je bil zavrnjen predlog za dopustitev revizije zoper navedeno sodbo.

3. V ponovnem postopku je organ prijavitelja pozval, da predloži ustrezno pooblastilo zakonitega zastopnika prijavitelja za pooblaščenca A. A., ki je oddal in podpisal vlogo na navedeni javni poziv ter hkrati s tem pooblastilom izkaže odobritev za že opravljena dejanja od 13. 4. 2021 dalje.

4. Prijavitelj je v postavljenem roku poslal pooblastilo, ki pa ni ustrezno, saj je brez navedbe odobritve že opravljenih dejanj, to je 13. 4. 2021 vložene vloge št. 303-4/01651/2020/1. Iz pooblastila je razviden datum pooblastila 21. 6. 2022, pri navedbi v zvezi s trajanjem pooblastila ni navedeno, od kdaj velja in iz pooblastila ni razvidno, da bi prijavitelj odobril opravljena dejanja A. A., ki je 13. 4. 2021 oddal in podpisal vlogo na javni poziv. Ker organ postopka tudi ni dolžan nadaljevati po uradni dolžnosti, je vlogo zavrgel. Kot pravna podlaga je naveden šesti odstavek 55. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

5. Tožnica je zoper izpodbijano odločitev vložila tožbo v upravnem sporu iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi, podrejeno pa vrne zadevo organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

6. V tožbi navaja, da ji je tožena stranka odvzela pravico do pritožbe, sklicujoč se pri tem na 34. člen Zakona o podpornem okolju za podjetništvu (v nadaljevanju: ZPOP-1), ki je sicer specialni predpis, vendar pa ga tožena stranka v predmetni zadevi ne bi smela uporabiti, temveč bi se morala opreti izključno na določbe ZUP. Skladno s 34. členom ZPOP-1, ki se navezuje na 29. in 30. člen ZPOP-1, namreč ni pritožbe (le) zoper sklep o izboru prejemnikov sredstev in zoper obvestilo neizbranim kandidatom, medtem ko izpodbijani sklep temelji na določilu šestega odstavka 55. člena ZUP, ki izrecno predvideva pritožbo zoper sklep o zavrženju vloge. Ker je tožena stranka v pravnem pouku izpodbijanega sklepa ni poučila o možnosti vložitve pritožbe, je s tem kršila načelo pravne varnosti, pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS in pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS. Prav tako je ravnala tudi v nasprotju s pravico do učinkovitega pravnega sredstva po 13. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) in pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča po 47. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

7. Tožnica nadalje navaja, da določba šestega odstavka 55. člena ZUP določa sankcijo zgolj v primeru nepredložitve pooblastila, v konkretnem primeru pa je bilo pravočasno predloženo zahtevano pooblastilo, le da ga tožena stranka ni štela za popolno. Izpostavlja, da je tožena stranka v pozivu na predložitev pooblastila zapisala: "Hkrati s tem pooblastilom izkažete odobritev že opravljenih dejanj od 13. 4. 2021 dalje." Zaradi tovrstne dikcije v pozivu je bila prepričana, da je s posredovanjem pooblastila izkazala tudi odobritev že opravljenih dejanj od dne 13. 4. 2021 dalje. Tožena stranka je namreč ni izrecno pozvala, naj posebej odobri že opravljena dejanja od 13. 4. 2021 dalje.

8. V primeru, ko je pooblastilo predloženo naknadno, kot je bilo v obravnavanem primeru, je treba po mnenju tožnice šteti, da je vsa dejanja opravil strankin pooblaščenec, pri čemer naknadno pooblastilo učinkuje tudi za nazaj, kot izhaja iz Komentarja ZUP (Uradni list RS, Ljubljana 2020, 1. knjiga, str. 387). S predložitvijo pooblastila z dne 21. 6. 2022, s katerim je pooblaščenca pooblastila za elektronski podpis in elektronsko oddajo vloge na javnem pozivu, je izkazala odobritev že opravljenih dejanj pooblaščenca od dne 13. 4. 2021 dalje. Če je bila tožena stranka kljub temu mnenja, da pooblastilo ne vsebuje odobritve že opravljenih dejanj, pa bi jo morala ponovno pozvati na odpravo pomanjkljivosti. Prav tako je tožena stranka pred izdajo izpodbijanega sklepa ni zaslišala in ji ni dala možnosti, da se skladno z 9. členom ZUP izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožnice in se zavzema za zavrnitev tožbenega zahtevka. Navaja, da je bila tožnica seznanjena s petim odstavkom 55. člena ZUP ter z vsebino obrazložitve sodbe II U 219/2021-12 z dne 3. 11. 2021, v kateri je naslovno sodišče pojasnilo, da bo morala tožnica v ponovnem postopku predložiti pooblastilo za zastopanje in odobriti konkretno dejanje, ki je že bilo opravljeno, t. j. vložitev vloge z dne 13. 4. 2021 na javni poziv. Poudarja, da je izpolnila obveznosti, ki jih je imela na podlagi petega odstavka 55. člena ZUP in sodbe II U 219/2021-12 z dne 3. 11. 2021. Po njenem mnenju iz pisnega pooblastila z dne 21. 6. 2022 ne izhaja, da bi tožnica naknadno odobrila, da je A. A. kot pooblaščenec tožnice elektronsko podpisal vlogo z dne 13. 4. 2021, nato pa tudi elektronsko vložil to vlogo na javni poziv. V pooblastilu prav tako ni opredeljeno, od kdaj dalje naj bi veljalo to pooblastilo.

10. Tožena stranka nadalje navaja, da je identične pozive, ki temeljijo na podlagi petega odstavka 55. člena ZUP, v letu 2022 prejelo več prijaviteljev na isti javni poziv. Preostali prijavitelji, kjer se kot podpisnik in vlagatelj vloge na javni poziv ne pojavlja A. A. so ravnali v skladu s pozivom in petim odstavkom 55. člena ZUP. Izpostavlja še, da je naslovno sodišče že večkrat odločalo v upravnih sporih, ki so se nanašali na zavrženje vlog na javne pozive po ZPOP-1, tudi sicer pa tožnica zoper izpodbijani sklep ni vložila pritožbe, ampak tožbo, ki je sedaj predmet tega upravnega spora.

11. Tožnica je v prvi pripravljalni vlogi z dne 7. 11. 2022 vztrajala pri svojih tožbenih navedbah in nasprotovala navedbam tožene stranke. Z vlogo z dne 23. 1. 2023 je sodišče seznanila s sodbama II U 300/2022 z dne 22. 12. 2022 in II U 303/2022 z dne 22. 12. 2022, s katerima je naslovno sodišče v zadevah z enako dejansko in pravno podlago tožbenemu zahtevku ugodilo, odpravilo sklep tožene stranke in zadevo vrnilo slednji v ponovni postopek.

12. Tožena stranka je 26. 1. 2023 podala predlog za izvedbo glavne obravnave iz razloga, ker sta zgoraj navedeni sodbi v nasprotju s sodbo Upravnega sodišča RS III U 300/2009 z dne 4. 6. 2010. V prvi pripravljalni vlogi z dne 31. 1. 2023 pa je dodatno pojasnila svoja stališča za zavrnitev tožbe.

13. Tožnica je v pripravljalnih vlogah z dne 1. 2. 2023 in 28. 2. 2022 dodatno pojasnila svoja stališča za ugoditev tožbi, z vlogo z dne 19. 6. 2023 pa je sodišče seznanila s sodbo II U 302/2022 z dne 31. 5. 2023 in predlagala izdajo sodbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo.

**Odločanje po sodnici posameznici**

14. V predmetnem postopku upravnega spora odloča sodnica posameznica skladno z drugim odstavkom 25. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (Uradni list, št. 49/23 z dne 28. 4. 2023; ZUS-1C), saj se je postopek začel pred uveljavitvijo ZUS-1C in v njem še ni bil razpisan pripravljalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo oziroma zadeva še ni bila predložena na sejo.

**K I. točki izreka:**

15. Tožba je utemeljena.

16. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o zavrženju vloge tožnice, prispele na javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetnikov v času epidemije COVID-19, ker tožnica v pooblastilu, ki ga je predložila po pozivu tožene stranke, ni odobrila že opravljenih dejanj, to je 13. 4. 2021 vložene vloge na javni poziv.

17. Glede vprašanja zastopanja strank po pooblaščencu in ravnanja organa v tem primeru ZPOP-1, ki v VI. poglavju ureja postopke dodelitve sredstev tako za javne razpise kot javne pozive, nima posebnih določb. Zato se za ta vprašanja v konkretni zadevi smiselno uporabljajo določbe ZUP, saj gre za postopek odločanja po javnem pozivu, torej za drugo javnopravno zadevo po 4. členu ZUP, skladno s katerim se določila splošnega upravnega postopka smiselno uporabljajo, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom.

18. Pravno podlago za odločanje v predmetni zadevi predstavlja peti odstavek 55. člena ZUP, v skladu s katerim lahko organ dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj. Do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe. Če po izteku roka ni predloženo pooblastilo, se opravljena dejanja ne upoštevajo. Šesti odstavek navedenega člena pa določa, da če stranka v roku, ki ga določi organ, ne predloži pooblastila za vloženo zahtevo, organ takšno vlogo zavrže, razen če je dolžan nadaljevati postopek po uradni dolžnosti.

19. Med strankama ni sporno, da je vlogo na javni poziv v imenu tožnice 13. 4. 2021 oddal A. A., pri čemer pooblastilo za oddajo in elektronski podpis ni bilo priloženo vlogi. Tožena stranka je v ponovljenem postopku skladno z napotilom naslovnega sodišča v sodbi II U 219/2021 z dne 3. 11. 2021 tožnico pozvala, naj za pooblaščenca A. A. predloži pooblastilo in hkrati s pooblastilom izkaže odobritev že opravljenih dejanj od dne 13. 4. 2021 dalje. Nadalje ni sporno, da je tožnica posredovala pooblastilo v danem roku. Sporno pa je vprašanje, ali je predloženo pooblastilo z dne 21. 6. 2022 vsebovalo odobritev že opravljenih dejanj.

20. Na področju procesnega prava je pooblaščenec opredeljen kot oseba, ki je upravičena, da v imenu in na račun pooblastitelja (stranke v postopku) v mejah pooblastila opravlja procesna dejanja. Upravičenost pooblaščenca za zastopanje temelji na izjavi volje (pooblastitvi) zastopanega. Pooblastitev je enostranski pravni posel, s katerim določena oseba pooblasti drugo osebo, da v imenu in za račun zastopanega opravlja procesna dejanja, nastalo upravičenje pa se imenuje pooblastilo. S pooblastitvijo se vzpostavi t. i. zunanje razmerje, ki je odločilno v razmerju do tretjih, v konkretnem primeru do upravnega organa.

21. V obravnavanem primeru je tožnica na poziv tožene stranke predložila pooblastilo, datirano na 21. 6. 2022, v katerem je izrecno navedeno, da tožnica pooblašča A. A., računovodjo, za "e-podpis in elektronsko oddajo vloge, ki jo oddajamo na Javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije COVID-19/2". Glede na vsebino pooblastila sodišče ocenjuje, da je tožnica s tem nedvomno izrazila, da odobrava že opravljena dejanja pooblaščenca. Četudi v pooblastilu ni izrecno navedeno, da velja od 13. 4. 2021 naprej (rubrika, od kdaj naprej pooblastilo velja, ni izpolnjena), je iz same vsebine pooblastila očitno, da se nanaša na konkretno procesno dejanje, in sicer na podpis in oddajo vloge na Javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije COVID-19/2. Nenazadnje je že sam obrazec naslovljen kot "Priloga 1 - Pooblastilo za e-podpis in elektronsko oddajo vloge", na pooblastilu pa se nahajata tako podpis tožnice kot tudi podpis pooblaščenca A. A., kar vse po presoji sodišča pomeni, da je tožnica kot pooblastitelj tudi navzven izkazala voljo, da za podpis in vložitev vloge na predmetni javni poziv pooblasti A. A. To pa pomeni, da tožena stranka vloge ne bi smela zavreči. 22. Čeprav je tožena stranka v pripravljalnih vlogah navajala, da naj bi v zvezi s presojanim vprašanjem obstajala neenotna sodna praksa, sodišče meni, da gre pri sodbi Upravnega sodišča RS III U 300/2009 z dne 4. 6. 2010 za drugačno dejansko stanje kot v predmetni zadevi. Iz obrazložitve sodbe Upravnega sodišča RS III U 300/2009 z dne 4. 6. 2010 namreč ni moč razbrati, da bi bilo v pooblastilu odvetnici omenjeno kakršnokoli procesno dejanje, kar pa ne drži za obravnavani primer, ko je v pooblastilu izrecno navedeno, da se nanaša na e-podpis in elektronsko oddajo vloge na Javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije COVID-19/2. 23. V zvezi s tožbenimi navedbami, da tožnici ni bila dana možnost pritožbe, sodišče še pojasnjuje, da 34. člen ZPOP-1 kot specialni zakon v obravnavani zadevi resda izrecno izključuje možnost pritožbe (le) zoper sklep o izboru prejemnikov sredstev iz 29. člena ZPOP-1 ter zoper obvestilo neizbranim kandidatom iz 30. člena ZPOP-1, kar pa po presoji sodišča ne pomeni, da je zato mogoča pritožba zoper procesni sklep o zavrženju vloge kot nepopolne. Po drugem odstavku 258. člena ZUP pritožba zoper sklep ni dovoljena, če ni dovoljena pritožba zoper odločbo organa, ki je sklep izdal. Namen izključitve pritožbe je namreč v pospešitvi postopka odločanja v postopkih odločanja o vlogah na javni poziv, pravno varstvo pa je v primerih tako vsebinskih kot tudi procesnih odločitev po ZPOP-1 kot specialnem predpisu zagotovljeno neposredno v upravnem sporu. V primeru enostopenjskih postopkov, kot je obravnavani, je torej pravno varstvo pravic strank zagotovljeno neposredno pred sodiščem, kar pomeni, da očitki o kršitvi pravice tožnice do pravnega sredstva niso utemeljeni.

24. Upoštevajoč vse navedeno je sodišče izpodbijani sklep zaradi bistvene kršitve pravil postopka na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Ta mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko ji je bila vročena sodba, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

25. Sodišče je na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

**K II. točki izreka:**

26. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka. Po drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnica, ki jo je v postopku upravnega spora zastopal odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve stroškov v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče ob upoštevanju 22% DDV, kar znaša skupno 347,70 EUR, naložilo v plačilo toženi stranki.

27. Plačana sodna taksa bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti.