Jedro

Za družbi tuj namen gre takrat, ko informacija v ničemer ne more služiti legitimnim interesom družbenika kot člana družbe.

Ker sta družbenika sprta (predlagatelj pa je sprt tudi s preostalimi vpletenimi družinskimi člani), ni verjetno, da bo predlagatelj dal interesom nasprotne udeleženke prednost pred interesi lastne družbe. Ne le verjetno, ampak dokazano je, da je predlagatelj tako ravnal v preteklosti, odnosi med družbenikoma pa se od takrat niso spremenili, kar tudi po stališču višjega sodišča kaže na verjetnost, da bodo zahtevane informacije uporabljene v korist konkurenčne družbe.

Ker v tej zadevi ni bilo izpodbito, da obstajajo tudi zakonski razlogi za zavrnitev zahteve predlagatelja za dostop do določenih informacij, je obseg informacij, do katerih je predlagatelj upravičen, odvisen tudi od razlogov, s katerimi je nasprotna udeleženka utemeljila svoje odklanjanje informacij.

Izrek

I. Pritožba predlagatelja se zavrne.

II. Pritožbi nasprotne udeleženke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se iz izreka izvzame: - v 1. alineji datuma 31. 12. 2019 in 31. 12. 2020, - 2. alinejo: vse sklenjene pogodbe o sodelovanju s pogodbenimi partnerji od 1. 9. 2017 dalje do dneva izdaje predmetnega sklepa, - 6. alinejo: izpis dnevnih in mesečnih blagajn od 1. 9. 2017 dalje do dneva izdaje predmetnega sklepa, - 7. alinejo: izpis dnevnih in mesečnih storitev in materialov od 1. 9. 2017 dalje do dneva izdaje predmetnega sklepa, - 8. alinejo: izpis vseh prejetih računov od 1. 9. 2017 dalje do dneva izdaje predmetnega sklepa, in - 10. alinejo: izpis prometa na transakcijskih računih družbe od 1. 9. 2017 dalje do dneva izdaje predmetnega sklepa.

V preostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

III. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo:

I. Nasprotna udeleženka je dolžna v roku 8 dni od prejema tega sklepa predlagatelju posredovati informacije in dovoliti vpogled v listine, ob prisotnosti in nudenju pomoči revizorke A. A. in odvetnika B. B. ali kateregakoli drugega strokovnega pomočnika po izbiri predlagatelja ter mu izročiti fotokopije ali omogočiti fotokopiranje naslednjih listin: - poslovni izid družbe in bilanca stanja na dan 31. 12. 2017, 31. 12. 2018, 31. 12. 2019, 31.12. 2020,31.12. 2021, 11. 4. 2022 in na dan izdaje predmetnega sklepa; - vse sklenjene pogodbe o sodelovanju s pogodbenimi partnerji od 1. 9. 2017 dalje do dneva izdaje predmetnega sklepa; - vse obstoječe in še veljavne kreditne pogodbe in pogodbe o operativnem ali finančnem leasingu; - pregled pogodb o zaposlitvi, podjemnih pogodb, pogodb o prokuri, pogodb o študentskem delu, izplačil plač in drugih prejemkov; - pregled dokumentacije glede uporabe službenih vozil v službene in privatne namene od 1. 9. 2017 dalje do izdaje predmetnega sklepa; - izpis dnevnih in mesečnih blagajn od 1. 9. 2017 dalje do izdaje predmetnega sklepa; - izpis dnevnih in mesečnih storitev in materialov od 1. 9. 2017 dalje do izdaje predmetnega sklepa; - izpis vseh prejetih računov od 1. 9. 2017 dalje do izdaje predmetnega sklepa; - poročilo o poteku, obsegu in programu zaposlenega delavca in direktorja družbe C. C.; - izpis prometa na transakcijskih računih družbe od 1. 9. 2017 dalje do izdaje predmetnega sklepa in - vse potne naloge družbe za obdobje od 1.1. 2018 do izdaje predmetnega sklepa.

II. V preostalem delu se predlog zavrne.

III. Predlagatelj in nasprotna udeleženka krijeta vsak svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep sta se pritožila predlagatelj in nasprotna udeleženka, vsak v delu, v katerem jima ni bilo ugodeno.

3. Pritožba predlagatelja ni utemeljena, pritožba nasprotne udeleženke pa je delno utemeljena.

4. Predlagatelj je družbenik nasprotne udeleženke z 28,57 % poslovnim deležem, poslovodja nasprotne udeleženke pa je predlagateljev brat s skupno 66,67 % deležem v osnovnem kapitalu družbe. Pred zadnjo spremembo sta bila družbenika nasprotne udeleženke še njun oče ter njun brat. Med predlagateljem na eni strani in nasprotno udeleženko oziroma njenim poslovodjo in njunim očetom na drugi strani potekajo številni sodni postopki, ki izvirajo iz več sporov okrog urejanja medsebojnih premoženjskih razmerij. O predlagateljevi zahtevi za vpogled v poslovno dokumentacijo je odločala skupščina nasprotne udeleženke in predlog zavrnila.

5. V obsegu, ki je razviden iz 1. točke te obrazložitve, je sodišče prve stopnje v pretežni meri dovolilo predlagatelju vpogled v listine. Zavrnilni del odločitve se nanaša na pregled personalnih map zaposlenih, vključno z listo prisotnosti, poročila o rednih sestankih zaposlenih, izpis popisa osnovnih sredstev družbe na presečne datume 2017 - 2022 in poročila o vseh odtujenih, prodanih in kupljenih osnovnih sredstvih, drobnem inventarju, materialu in vseh davčno priznanih in nepriznanih stroških od 1. 9. 2017 dalje do dneva izdaje sklepa.

6. Uvodoma se višje sodišče pridružuje izhodišču izpodbijanega sklepa, da je pravica družbenika do informacije obsežna individualna članska pravica vsakega družbenika, namenjena učinkovitemu izvrševanju družbenikovih preostalih članskih in tudi premoženjskih pravic v družbi in se zato družbenikova zahteva načeloma lahko nanaša na katerekoli zadeve družbe. Višje sodišče se strinja, da so lahko predmet zahteve po informaciji na splošno vse zadeve družbe, tudi pojasnila v zvezi s posameznimi poslovnimi odločitvami, obligacijska razmerja z drugimi osebami, do pogodb s posameznimi delojemalci in celo osebne zadeve delojemalcev, ter tudi podatki, ki so poslovna skrivnost. Predmet pravice do informacije je torej obsežen. Tudi viri informacij, do katerih naj ima družbenik dostop, so zastavljeni široko in v sodni praksi je sprejeto, da družba lahko zavrne informacijsko zahtevo le, če zahtevane informacije oziroma dokumentacije nima in si je tudi ne more priskrbeti.1

7. Omejitev informacijske pravice družbenika pa je dopustna v primerih, ko družba izkaže obstoj verjetnosti, da bo družbenik zahtevano informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe (subjektivna predpostavka), in nevarnost, da bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo (objektivna predpostavka). Navedeno po stališču višjega sodišča ne pomeni, da so omejitve pravice odvisne od vrste dokumentacije, ki jo predlagatelj zahteva, pač pa od vrste informacij, ki jih ta vsebuje. Povedano bo podrobneje razloženo v nadaljevanju.

8. Predlagatelj v III. točki svoje pritožbe očita sodišču prve stopnje, da ni pojasnilo, kakšno konkretno materialnopravno relevantno težo ima porušenost odnosov med družinskimi člani oziroma družbeniki ter obstoj številnih sodnih postopkov z utemeljenostjo zavrnitve vpogleda v dokumentacijo družbe. Pojasniti gre, da je tudi izvrševanje pravice do informacij in vpogleda, enako kot velja za vsako člansko pravico, vezano na družbenikovo dolžnost zvestobe družbi in prepoved povzročanja škode družbi. Zato je tudi subjektivno predpostavko iz 512. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD- 1 treba razlagati tako, da gre za namen uporabe informacije v nasprotju z interesi družbe, če družbeniku ne bi služila za uresničevanje interesa kot člana družbe, ampak k uresničevanju interesa, ki ga ima zunaj družbe, npr. kot član druge družbe. Za družbi tuj namen gre takrat, ko informacija v ničemer ne more služiti legitimnim interesom družbenika kot člana družbe.

9. Družbena pogodba nasprotne udeleženke določa, da družbenik brez soglasja skupščine ne sme postati lastnik več kot 1 % druge družbe, ki bi imela sorodno dejavnost družbi. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, in tega pritožba ne izpodbija, da je predlagatelj že od leta 2016 (edini) družbenik in poslovodja družbe D., d. o. o., ki ima registrirano in izvaja identično zobozdravstveno dejavnost kot nasprotna udeleženka. D., d. o. o. je tudi ustanoviteljica in družbenica še ene konkurenčne družbe, E., d. o. o., ki tako kot nasprotna udeleženka opravlja zobni rentgen in je predlagatelj v njej poslovodja. Predlagatelj torej v svoji družbi ne opravlja le sorodne, pač pa neposredno konkurenčno dejavnost in to v neposredni bližini sedeža družbe nasprotne udeleženke. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da med udeležencema postopka ni sporno, da se je večje število pacientov preselilo k družbi predlagatelja, dokazni postopek pa je pokazal, da je predlagatelj podatke o pacientih, ki so mu omogočili migracijo pacientov, pridobil iz evidenc oziroma prenesenega arhiva nasprotne udeleženke brez njenega soglasja.

10. Predlagatelj v pritožbi razen zadnjega drugih ugotovljenih dejstev ne izpodbija. V takih okoliščinah ni nepomembno, da so odnosi in s tem zaupanje tako med družbenikoma nasprotne udeleženke kot tudi med ostalimi družinskimi člani (bivšimi družbeniki) porušeni. Po stališču višjega sodišča to nedvomno še povečuje verjetnost, da bodo zahtevane informacije uporabljene v korist konkurenčne družbe. Namen vsake družbe je v izvajanju profitne gospodarske dejavnosti. Družbeniki zasledujejo namen, da preko upravljanja družbe oplemenitijo svoj kapitalski vložek v družbo - ta pa je v predlagateljevi lastni družbi veliko večji, kot ga ima v nasprotni udeleženki. Povedano drugače, ker sta družbenika sprta (predlagatelj pa je sprt tudi s preostalimi vpletenimi družinskimi člani), ni verjetno, da bo predlagatelj dal interesom nasprotne udeleženke prednost pred interesi lastne družbe. Ne le verjetno, ampak dokazano je, da je predlagatelj tako ravnal v preteklosti, odnosi med družbenikoma pa se od takrat niso spremenili, kar tudi po stališču višjega sodišča kaže na verjetnost, da bodo zahtevane informacije uporabljene v korist konkurenčne družbe. Navedene okoliščine so po stališču višjega sodišča tipičen primer uporabe informacij v korist konkurenčne družbe in s tem tipičen primer obstoja zavrnitvene predpostavke. Prav zaradi predlagateljevega delovanja v konkurenčni družbi so neutemeljene tudi pritožbene trditve, da se je sodišče s temi argumenti postavilo na stališče, da instituta dostopa do informacij družbe ni mogoče uporabiti, kadar so odnosi med družbenikom in poslovodjo skrhani, čeprav naj bi bil namen tega instituta prav varstvo pravic družbenika pred samovoljnim ravnanjem poslovodje in skupščine.

11. Na tem mestu višje sodišče odgovarja še na neutemeljene pritožbene trditve predlagatelja, da nasprotna udeleženka ni ne zatrjevala, še manj pa verjetno izkazala nastanka občutne in konkretizirane škode, to je objektivne predpostavke, ker da naj bi bile trditve nekonkretizirane in pavšalne, pri čemer da je povsem abstraktna tudi obrazložitev sodišča v delu, ki se nanaša na utemeljevanje nastanka občutne škode in je ni mogoče preveriti. Kakšna konkretizacija zgoraj ugotovljenih dejstev je pri tem izostala, pritožnik ni pojasnil. Ustanovitev ordinacije v neposredni bližini (pri tem imata oba družbenika isti priimek) in opravljanje istih dejavnosti, kot je glavna dejavnost nasprotne udeleženke, nedvomno slabša konkurenčni položaj nasprotne udeleženke. Dejanja prenosa podatkov pacientov in dejstvo, da so pacienti prešli v ordinacijo predlagatelja, pa so nedvomno konkretna aktivna ravnanja oziroma posli, ki objektivno kažejo na škodo nasprotne udeleženke.

12. Pritožba predlagatelja neutemeljeno uveljavlja tudi, da naj bi sodišče prve stopnje preseglo trditveno podlago nasprotnega udeleženca, s tem ko je zaključilo, da preusmeritve pacientov pomenijo izgubo dohodka. Splošno znano, še bolj pa logično je, da za nasprotno udeleženko, ki takega pacienta ni obravnavala, to predstavlja izgubo prihodka. Predlagatelj ne izpodbija niti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je pacientom nejasno predstavljal,2 da gre za preselitev ordinacije, ne pa dejansko za drugo družbo, s čimer je neposredno vplival na odločitve pacientov, da preidejo k predlagatelju, kar je nedvomno v nasprotju z interesi družbe. Pri tem je zmotno stališče pritožnika, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkretnem obsegu pojasniti izgubo pacientov, ki zmanjšujejo dohodek, saj je dokaznemu standardu verjetnosti zadoščeno, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekemu zaključku, več od tistih, ki kažejo nasprotno. V tej zadevi namreč ne gre za presojo škode kot elementa odškodninske odgovornosti. Opisano za izkaz verjetnosti po stališču višjega sodišča zadostuje, že sodišče prve stopnje pa je pravilno upoštevalo tudi, da ni niti nujno dokazati, da bi škoda v vsakem primeru nastala; zadošča, da bi nastala ob normalnem poteku dogodkov, lahko je materialna ali nematerialna, dejanska ali izgubljeni dobiček.3

13. Predlagatelj se v pritožbi neutemeljeno sklicuje tudi na to, da naj nasprotna udeleženka nikoli ne bi trdila, da je predlagatelj dobil podatke o pacientih brez soglasja nasprotnega udeleženca. Ne držijo namreč pritožbene trditve, da ne F. C. ne G. C. nista izpovedala, da je predlagatelj podatke o pacientih pridobil brez soglasja nasprotne udeleženke. G. C. je zaslišan jasno izpovedal, da je bila to kraja dokumentov.4 Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da naj bi bila iz tega razloga podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

14. Posledično so neutemeljene tudi pritožbene trditve v zvezi z računom in nalogom za računalniške storitve, na podlagi katerega naj bi sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z soglasjem nasprotnega udeleženca k pridobivanju podatkov o pacientih s strani predlagatelja, ker da iz tega ne izhaja, da bi se ureditev arhiva nanašala na podatke o pacientih. Višje sodišče zato na nadaljnje pritožbene trditve o očitkih glede preusmeritev pacientov ne bo odgovarjalo, v zvezi z izidom dokaznega postopka pa na tem mestu le dodaja, da ni utemeljena niti pritožbena trditev, da naj zakoniti zastopnik ne bi v ničemer potrdil, da bi predlagatelj preusmerjal stranke nasprotne udeleženke. O tem je jasno izpovedal F. C.,5 katerega zaslišanje je bilo s strani nasprotne udeleženke prav tako predlagano v dokaz teh trditev.

15. Do pritožbenih očitkov, da je v izpodbijanem sklepu izostala obrazložitev o tem, kakšna je zveza med utemeljenostjo zavrnitve vpogleda v izpise popisa osnovnih sredstev in poročila o osnovnih sredstvih z domnevnim ravnanjem predlagatelja v nasprotju z interesi družbe, in do dokumentov, katerih vpogled je sodišče prve stopnje zavrnilo, se bo višje sodišče opredelilo spodaj, v okviru presoje pritožbe nasprotne udeleženke.

16. Nasprotna udeleženka v zvezi z obstojem zavrnitvenega razloga sicer pritrjuje presoji sodišča tako o konkurenčni dejavnosti družb predlagatelja (D., d. o. o. in E., d. o. o.) kot o obstoju zavrnitvenega razloga, meni pa, da je sodišče napačno določilo dokumentacijo, za katero obstaja verjetnost, da bi predlagatelju služila za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe.

17. Višje sodišče v zvezi s tem najprej ugotavlja, da držijo pritožbene trditve nasprotne udeleženke, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo razlogov, ki bi omogočali preizkus presoje, da za dokumentacijo, ki se nasprotni udeleženki nalaga v razkritje, ni podan odklonilni razlog. Podobno v pritožbi uveljavlja tudi predlagatelj, ko trdi, da v izpodbijanem sklepu ni pojasnjeno, zakaj bi pridobitev podatkov o osnovnih sredstvih družbe lahko pomenila nastanek škode nasprotni udeleženki oziroma kako bi te informacije lahko omogočile predlagatelju zasledovati nedovoljen namen, brez pravne podlage pa naj bi bilo tudi stališče sodišča v zvezi s personalnimi mapami zaposlenih, da osebni podatki delojemalcev ne morejo biti podatki v zvezi z družbo ali podatki o zadevah družbe.

18. V zvezi s slednjim je višje sodišče že uvodoma pritrdilo izhodišču sodišča prve stopnje glede obsežnosti zadev družbe, ki so lahko predmet pravice do informacije in vpogleda, in torej mednje lahko spadajo tudi osebne zadeve delojemalcev. Ker pa v tej zadevi ni bilo izpodbito, da obstajajo tudi zakonski razlogi za zavrnitev zahteve predlagatelja za dostop do določenih informacij, je obseg informacij, do katerih je predlagatelj upravičen, odvisen tudi od razlogov, s katerimi je nasprotna udeleženka utemeljila svoje odklanjanje informacij. Povedano drugače, sodišče prve stopnje je v tej zadevi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje glede zahtevanih informacij oziroma dokumentov ter uporabilo pravilno materialno pravo, a je po stališču višjega sodišča za določene informacije oziroma dokumente zmotno zaključilo, da z zavrnitvenimi razlogi niso zajete. Kot je bilo že uvodoma pojasnjeno, gre za namen uporabe informacije v nasprotju z interesi družbe, če družbeniku ne bi služila za uresničevanje interesa kot člana družbe, ampak k uresničevanju interesa, ki ga ima kot član druge družbe.

19. Na podlagi vseh okoliščin primera je zato treba oceniti konkretno nevarnost uporabe informacije za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, pri čemer imata osrednjo vlogo občutljivost informacije in stopnja povezanosti med družbo, na katero je naslovljena informacijska zahteva, in konkurenčno družbo, pri čemer ni nujno, da je to le kapitalska povezanost.6 Slednje je bilo že opisano zgoraj.

20. Nasprotna udeleženka v pritožbi meni, da zavrnitveni razlog zlasti velja za vse sklenjene pogodbe o sodelovanju s poslovnimi partnerji od 1. 9. 2017 dalje (z izjemo tistih, ki jih je že posredovala), pregled pogodb o zaposlitvah in obračunih plač, izpis dnevnih in mesečnih blagajn, izpis dnevnih in mesečnih storitev in materialov, izpis vseh prejetih računov in izpis prometa na transakcijskih računih družbe. Višje sodišče pritrjuje stališču, da je z izpodbijanim sklepom v tem delu predlagatelju omogočeno seznaniti se s podatki, ki so najbolj občutljivi za opravljanje zobozdravstvene dejavnosti, in sicer so to podatki o imenih pacientov oziroma strank, o cenah storitev in pogojih poslovanja, ki se izražajo s ceno materiala, podpornih storitev, opreme in stroškov dela. Upoštevaje ugotovljeno o opravljanju konkurenčne dejavnosti predlagatelja, izgubi strank oziroma pacientov nasprotne udeleženke in zavajanju strank s strani predlagatelja, nevarnost, da jih bo uporabil v korist svojih konkurenčnih družb, tako predstavljajo vse tiste informacije, ki se tičejo imen strank oziroma pacientov, in kot v pritožbi utemeljeno opozarja nasprotna udeleženka, tudi podatki o cenah storitev, ki so najbolj občutljivi za prilagajanje cen v konkurenčni družbi, saj vplivajo na konkurenčni položaj nasprotne udeleženke na trgu. Že v odgovoru na predlog je namreč nasprotna udeleženka trdila, da bo predlagatelj s pridobitvijo podatkov o prometu v privilegiranem položaju, kajti sama dostopa do njegovih podatkov nima, pri izpisih prometa pa bi zlorabil podatke o cenah in strankah oziroma partnerjih. Novoustanovljena družba predlagatelja je namreč je sklepala posle s strankami, ki so pred tem poslovale z nasprotno udeleženko.

21. Višje sodišče tako ugotavlja, da je pritožba nasprotne udeleženke utemeljena glede vseh sklenjenih pogodb o sodelovanju s pogodbenimi partnerji od 1. 9. 2017 dalje do dneva izdaje predmetnega sklepa, izpisa dnevnih in mesečnih blagajn, izpisa dnevnih in mesečnih storitev in materialov, izpisa vseh prejetih računov in izpisa prometa na transakcijskih računih družbe. Ti namreč - tako kot dokumenti, glede katerih je sodišče prve stopnje predlog že zavrnilo, vsebujejo informacije, glede katerih je nasprotna udeleženka z verjetnostjo izkazala, da bi predlagatelj te podatke uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe. Te informacije so tudi najbolj občutljive za uporabo v namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, medtem ko po drugi strani konkretna imena in priimki strank oziroma partnerjev iz teh dokumentov za uresničevanje predlagateljevega članskega interesa v družbi niso pomembna. Upoštevaje obseg zahtevane dokumentacije je pri tem tudi neprepričljivo predlagateljevo sklicevanje na njegov namen zasledovanja ekonomskih koristi iz svojega deleža. Finančni podatki o prihodkih in stanju sredstev so namreč razvidni že iz poslovnih izidov in bilanc stanja. V tem delu je višje sodišče zato pritožbi ugodilo, kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa.

22. Posledično so nerelevantne pritožbene trditve nasprotne udeleženke o možnosti vpogleda v občutljive informacije s pritegnitvijo strokovnjaka, ki uživa zaupanje obeh strank ter o varstvu osebnih podatkov v evidencah pacientov in kadrovskih evidencah, zato višje sodišče nanje ni več odgovarjalo.

23. Po pritožbenem stališču predlagatelja sodišče prve stopnje tudi v zvezi s pridobitvijo podatkov o osnovnih sredstvih družbe ni pojasnilo, kako bi lahko pomenili nastanek škode nasprotni udeleženki. Čeprav sodišče prve stopnje tega ni izrecno povzemalo v svojo ožjo obrazložitev, pa že iz povzetkov trditev nasprotne udeleženke izhaja, da predlagatelj poleg prevzemanja pacientov želi pridobiti konkurenčno prednost tudi v zvezi z dobavitelji in bi jih torej lahko uporabil za isti namen - v nasprotju z interesi nasprotnega udeleženca in v korist svojih konkurenčnih družb. Pritožbene trditve, da sodišče ni pojasnilo, kako bi lahko družbenik to informacijo o premoženju družbe uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, so zato neutemeljene.

24. Odgovoriti gre še na pritožbene trditve predlagatelja v zvezi z zavrnitvijo predloga, da se mu omogoči pregled personalnih map zaposlenih, vključno z listo prisotnosti. Predlagatelj trdi, da ni nobene materialnopravne podlage za stališče, da osebni podatki delojemalcev ne morejo biti podatki v zvezi z družbo ali podatki o zadevah družbe. Temu višje sodišče načeloma pritrjuje, pri čemer pa se v tej zadevi kljub temu strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da ne gre za podatke v zvezi z družbo oziroma za podatke o zadevah družbe, ki bi jih družbenik potreboval oziroma uporabljal kot član te družbe. V pritožbi predlagatelj ni pojasnil, kakšnim interesom predlagatelja kot družbenika bi informacije služile, ampak se sklicuje na stališče informacijske pooblaščenke. Te pritožbene trditve so neutemeljene zato, ker je sodišče prve stopnje predlogu predlagatelja v delu, kjer ta zahteva pregled pogodb o zaposlitvi, podjemnih pogodb, pogodb o prokuri in pogodb o študentskem delu ter izplačilih plač in drugih prejemkov ugodilo, in ker v zvezi s temi nasprotna udeleženka ni podala konkretnih pritožbenih trditev glede občutljivosti informacij, odločitve višje sodišče v tem delu tudi ni spreminjalo. Kot pravilno pa se izkaže tudi stališče sodišča prve stopnje, da gre pri vpogledu v personalne mape zgolj za vpogled v osebne podatke zaposlenih in ne za podatke v zvezi z družbo. Kako bi liste prisotnosti izkazovale izplačila osebam, ki dela dejansko ne opravljajo, pritožba prav tako ni pojasnila, zato so neutemeljene tudi pavšalne pritožbene trditve, predlagatelja o izčrpavanju družbe - nasprotne udeleženke.

25. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je predlagatelj dostop do podatkov utemeljeval (in sodišče prve stopnje mu je pri tem pritrdilo) s preverjanjem zakonitosti poslovanja družbe in pridobitve dokazov, ki bi mu omogočali sprožitev postopkov zoper poslovodjo zaradi finančnega izčrpavanja družbe ter v zvezi z izplačevanjem bilančnega dobička. Na tem mestu višje sodišče ugotavlja, da so utemeljene pritožbene trditve nasprotne udeleženke, da je iz razlogov izpodbijanega sklepa izostala opredelitev o ugovoru o pomanjkanju pravnega interesa za vpogled v bilance stanja družbe, ker se predlagatelj njenih skupščin, na katerih bi se lahko seznanil z vsemi relevantnimi podatki o poslovanju za poslovni leti 2019 in 2020, ni udeležil, računovodski izkazi, torej izkaz uspeha in bilance stanje pa so bili predstavljeni na naslednjih skupščinah, na katerih so se obravnavali poslovni rezultati družbe, ki se jih je predlagatelj udeležil. Nasprotna udeleženka je to trdila v odgovoru na predlog.7 Iz odgovora predlagatelja8 pa izhaja, da ne le, da teh trditev ni prerekal (prim. drugi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), temveč je navedel tudi, da je v zvezi z letnim poročilom za leto 2019 zakoniti zastopnik nasprotne udeleženke predlagal in izposloval odločitev skupščine, da bilančni dobiček za leto 2019 ostane nerazporejen, predlagatelj pa je to odločitev izpodbijal in se je odločitev sodišča na skupščini leta 2022 materializirala s 4% razdelitvijo dobička.

26. Drugih trditev predlagatelj v zvezi s tem ni podal, ni pa torej sporno, da s temi informacijami že razpolaga. Upoštevaje načelo obzirnosti in sorazmernosti zato informacije o bilanci stanja na dan 31. 12. 2019 in na dan 31. 12. 2020 za zadovoljitev predlagateljeve potrebe po informaciji niso nujne in je pritožba nasprotne udeleženke tudi v tem delu utemeljena. Tudi glede iste informacije namreč lahko družbenik poda več zahtev, a le pod pogojem, da njegovi predhodni zahtevi ni bilo ugodeno oziroma da s temi informacijami še ne razpolaga. V nasprotnem primeru je ravnanje družbenika v nasprotju z načelom lojalnosti do družbe.

27. V zvezi s preostalimi dokumenti nasprotna udeleženka v pritožbi vztraja tudi, da predlagatelj nima pravnega interesa za ta postopek vsaj v tistem delu dokumentacije, ki je mu že bila posredovana oziroma je imel vanjo možnost vpogleda. Ker lahko družba informacijsko zahtevo zavrne le, če zahtevane informacije nima in si je tudi ne more preskrbeti, pa nasprotna udeleženka ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da poslovni izidi družbe in bilanca stanja na dan 11. 4. 2021 in 31. 8. 2021 nista bili izdelani in zato ni mogoče, da bi se predlagatelj z njima seznanil. Nasprotna udeleženka ni trdila, da s temi informacijami ne razpolaga. Tudi sicer se zahtevana dokumentacija časovno ne pokriva v celoti s sedanjim predlogom predlagatelja, zato nasprotna udeleženka dokaznega bremena, da je predlagatelj listine že prejel, v tem delu ni izpolnila.

28. Sklicujoč se na seznam dokumentacije z dne 11. 1. 2022 nasprotna udeleženka meni tudi, da so iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izostali razlogi, ki bi omogočali preizkus zaključka, da nasprotna udeleženka citirane dokumentacije ni izročila. Vendar so, glede na to, da so v ugodilnem delu izreka izpodbijanega sklepa konkretno navedene listine oziroma podatki, katerih izročitev predlagatelj zahteva, pritožbene trditve, da se iz obrazložitve izostali razlogi, ki bi omogočali preizkus zaključka, da nasprotni udeleženec ni izročil citirane dokumentacije, neutemeljeni. Pritožnica namreč za posamezne listine iz izreka ni konkretizirala, kje v svojih vlogah je podala nasprotne trditve in dokaze o izročitvi predlagatelju, zato se višje sodišče do teh pritožbenih trditev ne bo konkretneje opredeljevalo. Ni namreč dolžno samo v spisu preverjati in iskati navedb in dokazov, ki jih je stranka nemara dala ali pa tudi ne v prvostopenjskem postopku. Zato so pritožbeni razlogi konkretni šele, če stranka določno navede, katere neupoštevane trditve in dokazi so bili podani in v kateri vlogi. Glede na to pritožnica ne more uspeti niti s pritožbenimi trditvami, da predlagatelj po prejemu dopisa, ki mu je bila priložena citirana dokumentacija, ni nikoli uveljavljal ugovora oziroma zahtevka o razhajanju med zatrjevano in dejansko vsebino pošiljke.

29. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve nasprotne udeleženke o predlagateljevem aktivnem statusu v spletnem računovodskem programu Minimax, ki naj bi iz izhajal predloženega seznama. Nasprotna udeleženka pri tem dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da s tem ni dokazano, da je predlagatelju tudi dejansko - fizično omogočen dostop do programa oziroma sistema in podatkov v njem, ne izpodbija, uspeti pa ne more niti s pavšalnimi trditvami, da je predlagatelj neresnično izpovedoval, da nima dostopa do finančnih podatkov oziroma da mu ni bilo posredovano nobeno geslo.

30. Na koncu višje sodišče odgovarja še na pritožbene trditve nasprotne udeleženke, da dokumentacija, ki se z izpodbijanim sklepom dopušča na vpogled, zajema poslovno skrivnost in je bilo tudi v tem delu materialno pravo zmotno uporabljeno. Že uvodoma je bilo pojasnjeno, da vpogled v knjige in spise družbe po naravi stvari vključuje tudi možnost vpogleda v podatke, ki so poslovna skrivnost, družbenik pa jo je že po splošnih pravilih ZGD-1 dolžan varovati. Ker pritožba ne konkretizira, za katere podatke oziroma informacije pri tem gre in kako so povezane z zgoraj ugotovljenimi zavrnitvenimi razlogi, so te pritožbene trditve neutemeljene.

31. Ker je sodišče prve stopnje kljub pravilno ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa. Odločitev sodišča prve stopnje je spremenilo tako, da je predlog za vpogled zavrnilo tudi za naslednjo dokumentacijo iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa, kar pomeni, da se iz izreka v tej točki izvzame: v 1. alineji 31. 12. 2019 in 31. 12. 2020, 2. alinejo (vse sklenjene pogodbe o sodelovanju s pogodbenimi partnerji), 6. alinejo (izpis dnevnih in mesečnih blagajn), 7. alinejo (izpis dnevnih in mesečnih storitev in materialov), 8. alinejo (izpis vseh prejetih računov) in 10. alinejo (izpis prometa na transakcijskih računih družbe).

K odločitvi o stroških postopka:

32. Kadar sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka (prim. prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

33. Višje sodišče je odločitev o ugoditvi predlagateljevemu predlogu spremenilo. Po odločitvi se je delež uspeha predlagatelja s predlogom še zmanjšal. Ker po tretjem odstavku 52. člena ZGD-1 predlagateljeve stroške krije družba, če je predlog utemeljen, je odločitev sodišča prve stopnje, da predlagatelj in nasprotna udeleženka na podlagi 40. člena ZNP-1 krijeta vsak svoje stroške, pravilna, zato višje sodišče v III. točko izreka izpodbijanega sklepa ni posegalo.

34. V zvezi s stroški pritožbenega postopka višje sodišče ugotavlja, da predlagatelj s svojo pritožbo ni uspel, v celoti pa s pritožbo ni bila uspešna niti nasprotna udeleženka. Oba udeleženca zahtevata tudi povračilo stroškov za odgovor na pritožbo, vendar je v nepravdnem postopku predvideno povračilo stroškov le za pravno sredstvo, ne pa tudi za odgovor na pravno sredstvo, kot je to v primeru uporabe pravnih sredstev v pravdnem postopku (prim. 4. točko tar. št. 26 Odvetniške tarife - OT). Višje sodišče je zato odločilo, da predlagatelj in nasprotna udeleženka sama krijeta tudi vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1 Prim. VSL Sklep I Cpg 41/2020 z dne 13. 02. 2020. 2 Obvestilo pacientom v prilogi B11. 3 Kocbek M., red.: Veliki komentar ZGD-1 (2. knjiga); IUS Software in GV Založba, Ljubljana 2014, str. 181. 4 Prim. prepis zvočnega posnetka na list. št. 188 spisa. 5 Prim. prepis zvočnega posnetka na list. št. 129 spisa, da so naročeni pacienti nasprotne udeleženke odpovedovali naročeno uro. 6 Podgorelec Peter v Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana 2009, stran 180. 7 Prim. red. št. 5, list. št. 18 spisa. 8 Prim. prva pripravljalna vloga predlagatelja, red. št. 7, list. št. 28 spisa.