Jedro

Ker zoper izpodbijani sklep ni samostojnega sodnega pravnega varstva, to pomeni, da navedeni sklep ni upravni akt oziroma akt, ki bi se lahko izpodbijal v tem upravnem sporu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravno sodišče kot sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožbo tožnikov zoper sklep Gospodarske zbornice Slovenije (dalje: GZS), sprejet na korespondenčni seji upravnega odbora GZS z dne 23.8.2005 do 31.8.2005. Z njim je tožena stranka odločila o kandidatih za svoje predstavnike v elektorskem telesu za volitve članov skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (dalje: ZZZS), o kandidatih za člane skupščine ZZZS ter o kandidatih za člane območnih svetov ZZZS (1. točka izreka). V 2. točki izreka izpodbijanega sklepa pa je zavrglo zahtevo tožnikov za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS.

V razlogih izpodbijanega sklepa se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 1. in 2. odstavka 1. člena, 1. odstavka 3. člena ZUS ter 2. člena ZUP. Ker se s tožbo izpodbija akt, ki ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu, je tožbo tožnikov ob njenem predhodnem preizkusu že iz tega razloga zavrglo, ne da bi se pri tem spuščalo v presojo tožbenih ugovorov, saj le ti na odločitev v stvari ne morejo vplivati. Zahtevo tožnikov za izdajo začasne odredbe pa je sodišče zavrglo, ker za odločanje o predlagani začasni odredbi ni bila izpolnjena procesna predpostavka, to je za obravnavo sposobna tožba.

Tožniki se pritožujejo zoper obe točki izreka prvostopnega sklepa. Menijo, da je prvostopno sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Ne strinjajo se s stališčem prvostopnega sodišča, da izpodbijani sklep ni izdan v upravno pravnem razmerju oziroma pri izvrševanju javnih pooblastil, kakor tudi ne, da nima pravne narave akta, izdanega v upravni stvari. Sklicujejo se na 6. člen Zakona o Gospodarski zbornici Slovenije (ZGZS), po katerem je GZS pravni subjekt, ki izvršuje javna pooblastila, ki so določena v zakonu. Prav tako je tudi ZZZS javni zavod. Upravni odbor GZS je na svoji korespondenčni seji v času od 23.8.2005 do 31.8.2005 odločal o kandidatih za predstavnike GZS v organih ZZZS. To odločanje pa ima pravno naravo javnopravnega posamičnega akta. Sodišče prve stopnje je obšlo odločitev Ustavnega sodišča RS in njegovo stališče, zavzeto v odločbi U-I-32/99 z dne 17.5.2005 (pravilno 17.5.2001). Sklicujejo se na določbe 71. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), 14. člen statuta ZZZS in 13. člen Pravilnika o volitvah in imenovanju članov v organe upravljanja ZZZS. Sodišče prve stopnje je obšlo določbo 2. odstavka 3. člena ZUS. V konkretnem primeru gre za posamični akt, pa tudi GZS izvaja na podlagi zakona določena javna pooblastila, zato je sodišče prve stopnje pristojno za odločanje v tem upravnem sporu. Prav tako je prvostopno sodišče pristojno v skladu s 3. odstavkom 1. člena ZUS, saj je bila tretjemu tožniku kršena temeljna človekova pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zavodov, kot je to določeno v 44. členu Ustave RS. Z izpodbijanim sklepom je poseženo tudi v pravne koristi prvega in drugega tožnika, v njuno aktivno volilno pravico. Glede zavrženja zahteve za izdajo začasne odredbe pa menijo, da procesna predpostavka obstaja in je sodišče prve stopnje pristojno za odločanje o tožbi. Predlagajo, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo meni, da je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita. GZS res izvaja razna javna pooblastila po upravnem postopku, vendar v primeru volitev organov ZZZS ni šlo za izvajanje javnih pooblastil po ZUP. Po pravilih, ki urejajo volitve organov ZZZS, je GZS nastopila le kot ena od organizacij na strani delodajalcev, organiziranih za območje države, ki so se odzvale povabilu volilne komisije ZZZS. Udeležba GZS pri predmetnih volitvah pomeni njeno interesno sodelovanje v volilnem postopku, ki pa deluje po posebnih pravilih in z drugačnimi pravnimi sredstvi zoper morebitne kršitve. Kdor je menil, da se je pripetila nepravilnost v volilnem postopku volitev v organe ZZZS, bi moral vložiti pravočasen ugovor volilni komisiji, odločitev volilne komisije pa izpodbijati s pritožbo na upravnem sodišču, ne pa tožiti mimo volilne komisije in to po tem, ko je pretekel prekluzivni rok za ugovor na volilno komisijo. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Iz tožbe izhaja, da je tožena stranka s sklepom, izpodbijanim v tem upravnem sporu, odločila o svojih kandidatih in elektorjih za volitve organov v ZZZS. Odločila je po predhodnem obvestilu in pozivu volilne komisije ZZZS (objavljenem v Uradnem listu RS, št. 62/05 z dne 1.7.2005), ki je temeljil na 71. členu ZZVZZ.

ZZVZZ v 1. odstavku 71. člena določa sestavo skupščine ZZZS, v 5. odstavku pa določa, da volitve predstavnikov delodajalcev in predstavnikov zavarovancev za člane skupščine ureja statut Zavoda. Postopek volitev natančneje določi skupščina s pravilnikom (2. odstavek 15. člena Statuta ZZZS). Pravilnik o volitvah in imenovanju članov v organe upravljanja Zavoda (Pravilnik) pa v 13. členu določa, da kandidate za člane skupščine določijo organizacije delodajalcev in organizacije zavarovancev v skladu s svojimi pravili. Kandidature z osebnimi podatki in pisnimi soglasji kandidatov predložijo volilni komisiji Zavoda najkasneje trideset dni pred dnem glasovanja. Glede postopka potrjevanja kandidatur in varstva volilne pravice veljajo smiselno določbe Zakona o volitvah v Državni zbor - ZVDZ (22. člen Pravilnika). Po določbah 103. člena ZVDZ ima zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja vsak kandidat pravico vložiti ugovor pri volilni komisiji. Ugovor se lahko vloži do roka, določenega za predložitev kandidatne liste. Zoper odločbo volilne komisije, se lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe (105. člen ZVDZ).

Iz citiranih določb ZZVZZ, Statuta ZZZS, Pravilnika in ZVDZ torej izhaja, da zoper izpodbijani sklep, s katerim je tožena stranka odločila o kandidatih in elektorjih GZS za volitve v organe ZZZS, ni samostojnega sodnega pravnega varstva. Tožniki imajo namreč, glede na 22. člen Pravilnika in 103. člen ZDVZ, zoper navedeni sklep o določitvi liste kandidatov in elektorjev zagotovljeno pravno varstvo pri volilni komisiji ZZZS, z vložitvijo ugovora, zoper odločitev volilne komisije pa tudi pritožbo na upravno sodišče. Ker torej zoper izpodbijani sklep tožene stranke ni samostojnega sodnega pravnega varstva, to pomeni, da navedeni sklep ni upravni akt, oziroma akt, ki bi se lahko izpodbijal v tem upravnem sporu.

Odločitev prvostopnega sodišča v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa, s katerim je bila tožba tožnikov na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavržena, je zato pravilna in zakonita.

Po določbah ZUS morajo biti za vsebinsko odločanje o tožbenem zahtevku podane procesne predpostavke, med njimi tudi dopustnost tožbe. Ta procesna predpostavka pa v obravnavanem primeru ni podana, saj izpodbijani sklep tožene stranke, ni akt, ki ga bi bilo mogoče izpodbijati v tem upravnem sporu. Zato je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče pravilno in zakonito zavrglo tudi predlog tožnikov za izdajo začasne odredbe.

Ker je v tem primeru šlo za procesno odločitev, se vsebinskih ugovorov ni presojalo. Glede na to, da je bilo v zadevi pravilno odločeno, tožnikom z izpodbijanim sklepom tudi niso bile kršene ustavne pravice.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo tožnikov kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.