Jedro

S sklepom, na katerega se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicevalo sodišče prve stopnje, je bil predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks zavrnjen in je bilo odločeno, da tožnik dolžno sodno takso v znesku 7.125,00 EUR plača v štirih mesečnih obrokih po 1.781,25 EUR. Gre za odločitev, sprejeto na podlagi tožnikovega predloga za oprostitev plačila sodne takse. Sklep je tako lahko pravnomočen le v odločitvah vezanih na ta predlog, torej v odločitvi o tem, da se tožnika ne oprosti plačila sodnih taks in da je sodno takso (za tožbo) dolžan plačati v štirih mesečnih obrokih. Ni pa ta sklep odločba o odmeri sodne takse, zato sodišče prve stopnje, pri odločanju o ugovoru zoper plačilni nalog, na ugotovitev v sklepu, da znaša taksa (za tožbo) 7.125,00 EUR, višina mesečnega obroka pa 1.781,25 EUR, ni vezano.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tožnika zoper plačilni nalog z dne 4. 11. 2010 zavrnilo.

Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in smiselno predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ustrezno spremeni. Navaja, da je sodišče ugovor neutemeljeno zavrnilo. Premoženjsko stanje tožnika je manjše od tistega, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, zato je bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče naj vpogleda v zemljiško knjigo in evidenco G. u. RS, s čimer bo ugotovilo, da je premoženjsko stanje tožnika manjše. Prilaga tudi kopijo izjave o premoženjskem stanju. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo. 34. člen Zakona o sodnih taksah (ZST-1) ne vsebuje petega odstavka. Ta člen je sestavljen le iz štirih odstavkov. Odločitev sodišča prve stopnje je zato arbitrarna in nezakonita.

Pritožba je utemeljena.

Plačilni nalog je bil izdan 4. 11. 2010, torej pred spremembo Zakona o sodnih taksah (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1A, Ur. l. RS, št. 10/2010, ki je začel veljati 1.1. 2011). Vsebino tedaj veljavne določbe 34. člena je sodišče prve stopnje pravilno povzelo, pravilno pa je povzeta tudi v plačilnem nalogu.

S sklepom z dne 7. 6. 2010 (list. št. 26), na katerega se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicevalo sodišče prve stopnje, je bil predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks zavrnjen in je bilo odločeno, da tožnik dolžno sodno takso v znesku 7.125,00 EUR plača v štirih mesečnih obrokih po 1.781,25 EUR. Tožnik je bil tudi opozorjen, da, če ne bo plačal prvega obroka takse za tožbo, se bo štelo, da je tožba umaknjena, v primeru neplačila ostalih treh obrokov, pa jih bo sodišče prisilno izterjalo. Gre za odločitev sprejeto na podlagi tožnikovega predloga za oprostitev plačila sodne takse. Sklep (z dne 7. 6. 2010) je tako lahko pravnomočen le v odločitvah vezanih na ta predlog, torej v odločitvi o tem, da se tožnika ne oprosti plačila sodnih taks in da je sodno takso (za tožbo) dolžan plačati v štirih mesečnih obrokih. Ni pa ta sklep odločba o odmeri sodne takse, zato sodišče prve stopnje na ugotovitev v sklepu, da znaša taksa (za tožbo) 7.125,00 EUR, višina mesečnega obroka pa 1.781,25 EUR, ni vezano.

Sodišče v postopku za plačilo sodne takse izda plačilni nalog. Tudi plačilni nalog še ni odločba o odmeri sodne takse. Zoper plačilni nalog namreč stranka lahko vloži ugovor, iz razloga, da je taksa že plačana ali da je napačno odmerjena. O ugovoru odloči sodišče prve stopnje s sklepom, pri čemer lahko ugovoru ugodi, ga zavrže ali pa zavrne. Šele sklep o ugovoru zoper plačilni nalog je dejansko odločba o odmeri sodne takse. Zoper plačilni nalog je tožnik vložil ugovor iz razloga, da je sodna taksa napačno odmerjena (da vrednost spornega predmeta ne more biti 700.000,00 EUR). Sodišče prve stopnje ugovora tožnika ni vsebinsko obravnavalo, ker je napačno štelo, da je bila taksa odmerjena že s sklepom z dne 7. 6. 2010, ki je že postal pravnomočen, kar naj bi pomenilo, da je tudi že pravnomočno odločeno, da je taksa v njem pravilno odmerjena.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 3. točko spremenjenega 1. člena ZST-1). O ugovoru tožnika naj torej sodišče prve stopnje ponovno odloči ter ugovor vsebinsko obravnava.

O stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, saj tožnik stroškov ni priglasil.