Jedro

Tudi kršitev pravice do izjave, ki jo nasprotni udeleženec uveljavlja z navedbo, "da mu v postopku ni bilo omogočeno, da se izjavi glede svoje preživninske zmožnosti", ni utemeljen. Iz podatkov spisa izhaja, da je po svoji odvetnici podajal navedbe ter vlagal dokaze in bil kot udeleženec tudi zaslišan.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženci nosijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je nasprotni udeleženec - oče dolžan plačevati za mladoletno A. A. preživnino v višini 287,00 EUR mesečno, upoštevaje vsakoletno valorizacijo, najkasneje do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, da jo je dolžan nakazovati B. B. na njen transakcijski račun (točka I.), ter da bo o stroških sodišče odločilo s posebnim sklepom (točka II.).

2.Zoper citirani sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov. V uvodu povzema odločitve sodišča v predhodnem sklepu, s katerim je očetu odvzelo starševsko skrb ter stike, mu prepovedalo prehajanje državne meje ali vstopati v stanovanje, kjer se hči nahaja. Navaja, da izpodbijani sklep v izreku odloča o preživnini, v obrazložitvi pa se sklicuje na točko glede prepovedi prehajanja državne meje. Glede določitve preživnine drži, da on in partnerka prejemata okoli 16.000,00 EUR, pri čemer izpodbijani sklep ne ugotovi dejanskih odlivov nasprotnega udeleženca in njegove partnerke. Prav tako zanemari dejstvo, da partnerka ni preživninska zavezanka. Sodišče ne ugotovi, kateri od partnerjev prispeva kakšen del od teh 16.000,00 EUR. Ko se ugotovi znesek, ki pripada nasprotnemu udeležencu, ga je potrebno znižati za višino najemnine, ki znaša 2.125,00 EUR. Nasprotni udeleženec je samostojni podjetnik, ki mora plačevati prispevke, davke in material, kar je v Švici in Avstriji bistveno dražje kot v Sloveniji. Ob pomoči partnerke mesečno porabi približno 12.000,00 EUR za material. Od preostanka je potrebno plačevati še prispevke za primer brezposelnosti in zavarovanja. Tako mesečno stroški življenja znašajo 1.000,00 EUR, torej je realna ugotovitev, da razpolaga mesečno z manj kot 1.000,00 EUR in je preživninska obveznost 287,00 EUR mesečno nesorazmerna z njegovim premoženjem. Z izpodbijanim sklepom so kršena postopkovna pravila, ker mu ni bilo omogočeno, da se izjasni glede svoje preživninske zmožnosti, temveč je sodišče zgolj sledilo predlogu druge udeleženke. Materialno pravo je zmotno uporabljeno, ker sodišče ni upoštevalo zneska, ki mora nasprotnemu udeležencu ostati za minimalno preživetje. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, ki določa, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca.

3.Udeleženka B. B. v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene očitke ter se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje ob pritožbenem preizkusu (določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z določbo 42. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1) ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo uradno upoštevanih kršitev. Kot neutemeljene je potrebno zavrniti tudi pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kršilo pravico do izjave nasprotnega udeleženca s tem, da v obrazložitvi ni navedlo vseh potrebnih razlogov in zato poseglo tudi v 22. člen Ustave RS. Izpodbijani sklep ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki v celoti omogočajo njegov preizkus, z njimi pa je sodišče odgovorilo tudi na bistvene in dovolj konkretizirane navedbe nasprotnega udeleženca. Tudi kršitev pravice do izjave, ki jo nasprotni udeleženec uveljavlja z navedbo, "da mu v postopku ni bilo omogočeno, da se izjavi glede svoje preživninske zmožnosti", ni utemeljen. Iz podatkov spisa izhaja, da je po svoji odvetnici podajal navedbe ter vlagal dokaze in bil kot udeleženec tudi zaslišan.

6.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je izpodbijani sklep v nasprotju s samim seboj oziroma, da obstaja nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Tako iz izreka izpodbijanega sklepa kot iz obrazložitve jasno in nesporno izhaja, da je predmet odločitve višina preživninske obveznosti nasprotnega udeleženca. Iz točke 1 obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja zapis, "da je sodišče druge stopnje s sklepom III Cp 303/2025, z dne 8.5.2025 delno ugodilo pritožbi pritožnika in razveljavilo sklep v VI. točki izreka, kjer je bilo odločeno o višini preživnine". Zato v nadaljevanju, ko je sodišče napačno zapisalo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, "da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev pod točko IV. izreka", v ničemer ne vpliva na razumljivost, še manj na pravilnost in zakonitost odločitve.

7.Tudi pritožbeni razlog napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, konkretno, njegove zmožnosti preživljanja mladoletne hčerke, ni utemeljen. Obseg mesečnih potreb mladoletne A. A. pritožbeno ni več sporen. Sodišče je v točki 5 obrazložitve ustrezno ocenilo, s strani udeleženke B. B., zatrjevane mesečne stroške preživljanja mladoletne A. A. Navedlo je, da je babica te stroške natančno specificirala ter jih izkazala z ustreznimi listinskimi dokazi.

8.Bistvo pritožbe nasprotnega udeleženca je, da je sodišče nepopolno ugotovilo njegovo zmožnost preživljanja. Pritožba ne graja, da znašajo mesečni prejemki nasprotnega udeleženca okoli 16.000,00 EUR, a očita, da so to skupni dohodki njega in njegove partnerke, ter da sodišče ni upoštevalo zelo visokih izdatkov, ki mu nastajajo zaradi življenja v Švici oziroma Avstriji, ter dejstva, da ima kot samostojni podjetnik visoke materialne stroške in je zato razpoložljivi del dohodkov nasprotnega udeleženca manj kot 1.000,00 EUR. Zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja očita, da je sodišče tudi zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo 189. člena DZ, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca.

9.Sodišče druge stopnje pritožbenim razlogom ne pritrjuje. Sodišče prve stopnje je v točki 7 dokazno ocenilo izpovedbo nasprotnega udeleženca in upoštevalo listinske dokaze, ki jih je predložil (najemna pogodba pod B2). Na glavni obravnavi 23. 4. 2025 je nasprotni udeleženec sam izpovedal, da njegov mesečni prihodek znaša 30.000,00 EUR, nato pa je v pripravljalni vlogi z dne 21. 5. 2024 navedel, da njegovi povprečni mesečni dohodki skupaj s prihodki njegove žene znašajo povprečno 16.000,00 EUR. Tej navedbi je sodišče prve stopnje tudi sledilo ter v zvezi s preživninsko zmožnostjo zavezanca sprejelo ustrezno dokazno oceno (točka 7 obrazložitve). Pritožbene navedbe, ki jih nasprotni udeleženec podaja šele v pritožbi (a zanje še vedno ne predloži dokazov), so prepozne in jih sodišče druge stopnje ne more upoštevati. Določba 34. člena ZNP-1 dopušča navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v pritožbenem postopku le, če so ti v korist oseb, ki niso sposobne, da bi same poskrbele za svoje pravice in interese, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.

10.Sodna praksa tolmači določbo 189. člena DZ v smislu, da morata starša prispevati k preživljanju svojih otrok praviloma v istem deležu od svojih prejemkov1. Ker je mama A. A. pokojna, je sodišče pravilno upoštevalo pri porazdelitvi preživninskega bremena, višino družinske pokojnine, do katere je A. A. upravičena v Sloveniji, kot tudi višino pokojnine, do katere je upravičena v Republiki Avstriji ter s tem upoštevalo tudi ustrezno porazdelitev preživninske obveznosti. Nasprotni udeleženec bo, s plačevanjem preživnine, kot jo je določilo sodišče, pokrival manj kot polovico mesečnih potreb mladoletne A. A., čeprav bo vsakodnevna skrb za deklico, za njeno ustrezno varstvo in vzgojo, v celoti na babici B. B.2 Sodišče prve stopnje je v točki 7 navedlo potrebne razloge tudi za zaključek, da je nasprotni udeleženec zmožen plačevati preživnino v višini 287,00 EUR mesečno, ne da bi s tem ogrozil svoje preživljanje.

11.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12.V skladu z določbo 101. člena ZNP-1, ki določa, da o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku. To pomeni, da mora sodišče upoštevati vse okoliščine konkretnega primera in jih pravično ovrednotiti. V pritožbenem postopku nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni bistveno pripomogel k rešitvi pritožbe, zato nosita udeleženca vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1VSL sklep IV Cp 1012/2022 z dne 8. 8. 2022, VSL sodba IV Cp 425/2021 z dne 20. 8. 2021.

2VS RS sklep II Ips 343/2017 z dne 26. 4. 2018, Barbara Novak, Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana, 2019, stran 638.

Zveza: