Up-39/97

13.5.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. Č. iz K., ki ga zastopajo odvetniki M. B., P. V. in Z. H., odvetniki v M. na seji senata dne 13. maja 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba M. Č. zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 172/95 z dne 5.12.1996, sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 642/94 z dne 30.11.1994 in sodbo Temeljnega sodišča v Novem mestu, enota v Črnomlju opr. št. P 98/93 z dne 16.3.1994 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijanimi sodbami je prvo sodišče spoznalo pritožnika za kupca v kupoprodajni pogodbi s tožnikom in mu naložilo plačilo kupnine, pritožbeno in revizijsko sodišče pa sta taki presoji pritrdili.

2.Pritožnik trdi, da mu te sodbe kršijo pravico iz 23. člena Ustave (pravica do sodnega varstva), smiselno - sodeč po njegovih očitkih prvostopnemu sojenju - pa predvsem pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Navaja namreč, da je bilo sojenje na prvi stopnji pristransko, da njegovih izjav kljub njegovim opozorilom niso vnašali v zapisnik, da ni bilo spoštovano načelo zaslišanja (obeh) strank; v svoji prvotni vlogi še, da je sodišče njegove dokazne predloge zavrnilo oziroma jih ni upoštevalo, kot da ne obstajajo. Poleg tega ponavlja, kar je brez uspeha zatrjeval in dokazoval že v pravdi, da namreč ni pasivno legitimiran, ker da osebno ni bil pogodbena stranka.

3.Pritožnik predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb in zadržanje njihove izvršitve do končne odločitve o stvari.

4.Očitek, da izpodbijane sodbe kršijo pritožnikovo pravico iz 23. člena Ustave, je očitno neutemeljen: njegova pravda je potekala pred sodiščem, kakršno mu zagotavlja prvi odstavek tega člena. Sam tudi ne navaja, da bi v njej sodili sodniki, ki bi ne bili za to pravdo pravilno izbrani.

5.Enako neutemeljen je očitek o kršitvi 22. člena Ustave. S tem, kako so sodišča v pritožnikovem primeru uporabila materialno pravo, ni mogla biti kršena njegova pravica do enakega varstva pravic; pritožnik niti ne zatrjuje, da bi bilo materialno pravo v tej pravdi uporabljeno drugače kot ob drugih primerljivih primerih.

6.Na kršitve procesnega prava pa se pritožnik v ustavni pritožbi ne more sklicevati, ker glede tega ni izčrpal vseh pravnih sredstev, saj je že v pritožbi kršitve določb procesnega prava le pavšalno zatrjeval; glede tega dela pritožbenih izpodbijanj torej ni izpolnjen pogoj iz 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) in bi bilo treba ustavno pritožbo, ki bi se sklicevala le na kršitve postopka, zavreči.

7.Očitno torej ne gre za zatrjevane kršitve človekovih pravic.

Ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti v obravnavanje.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču v senatu v sestavi: predsednik dr. Lojze Ude in člana dr. Dragica Wedam- Lukić in Franc Testen.

Predsednik senata

dr. Lojze Ude