Jedro

Sodišče prve stopnje z načinom vračunavanja delnih plačil ni odločalo o že razsojeni stvari. Ker so plačila bila izvedena pred začetkom predmetnega izvršilnega postopka, ni mogoče pritrditi pritožbi, da bi jih ob pravnomočni zavrnitvi predloga za izvršbo v zvezi z zakonskimi zamudnimi obrestmi bilo možno odštevati le od izvršilnih stroškov in glavnice.

Ker sta bili dolžnici v času delnih plačil v zamudi s plačilom glavnice in izvršilnih stroškov, je sodišče ta plačila skladno z določbo 288. člena OZ pravilno odštevalo od nateklih in neplačanih zakonskih zamudnih obresti, ki glede na razloge sodišča prve stopnje ter po sodišču prve stopnje izdelan obračun terjatve, v času nobenega delnega plačila še niso dosegle glavnice.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 328,52 EUR nadomesti z zneskom 453,52 EUR.

II. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se v še izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Dolžnici sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ugodilo delu ugovora, o katerem še ni bilo odločeno s sklepom z dne 8. 12. 2020 in skep o izvršbi opr. št. I 18/2020 z dne 12. 2. 2020 razveljavilo v 1. alineji I. točke izreka, in sicer v delu, ki se glasi: „z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 8. 2000 dalje do plačila“ ter v 2. alineji I. točka izreka. V preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo (I. točka izreka) ter upniku naložilo, da mora dolžnicama v 8 dneh povrniti 328,52 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se dolžnici pravočasno pritožujeta ter pri tem v skupni vlogi uveljavljata vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izpostavljata 21. člen ZIZ ter zatrjujeta, da predloženi sklep o izvršbi In 2000/00063 ne predstavlja primernega izvršilnega naslova, saj iz njegovega izreka ne izhajajo podatki o upniku, dolžniku, ne o predmetu, vrsti, obsegu ter času izpolnitve obveznosti. Pri tem dodajata, da je sklicevanje na upnikov predlog neustrezno in ne more predstavljati sodne odločbe in izvršilnega naslova, saj mora glede na določbe ZIZ obveznost izhajati iz izvršilnega naslova samega, ne pa iz zasebne listine. Sodišču očitata, da je s sklicevanjem na 111. člen Sodnega reda kršilo načelo ustavnosti in zakonitosti, saj je v konkretnem primeru vezano na določbo 21. člena ZIZ in ne na določila Sodnega reda, ki je organizacijski in ne procesni predpis. Zatrjuje, da je sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine v kondemnatornem delu sicer lahko izvršilni naslov, vendar le, v kolikor je tam navedena upnikova terjatev. Očitata, da je izpodbijana odločitev obremenjena s kršitvijo po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je sodišče odločalo v nasprotju s prepovedjo ponovnega odločanja o isti stvari. V zvezi s tem poudarjata, da je sodišče prve stopnje pri obračunu terjatve, delna plačila upoštevalo oziroma odštevalo tudi pri zakonskih zamudnih obresti, čeprav je v ugovornem postopku dolžnicama glede neupravičenosti izterjave zakonskih zamudnih obresti od glavnice in v izvršilnem naslovu priznanih stroškov izvršbe ugodilo ter izvršbo za te pripadke ustavilo. Ker je bilo glede teh zakonskih zamudnih obresti v predmetni zadevi že pravnomočno odločeno, predlog za izvršbo pa zavrnjen, ta terjatev upnice ne more biti več predmet obravnave in odločanja v predmetnem izvršilnem postopku. Obračunavanje oziroma vračunavanje delnih plačil bi se moralo v tem postopku izvesti le pri terjatvi, ki je predmet postopka in odločanja, torej le pri izvršilnih stroških in glavnici, tako da bi sodišče smelo dovoliti izvršbo le še za razliko glavnice v višini 4.435,30 EUR. Glede stroškovne odločitve zatrjujeta, da je sodišče prve stopnje spregledalo priglašen strošek v zvezi s sodno takso v višini 125,00 EUR, do katere sta glede na uspeh s pritožbo upravičeni ter da bi jima moralo vsled navedenemu priznati 453,53 EUR pritožbenih stroškov. Predlagata ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru v celoti ugodi, sklep o izvršbi razveljavi v celoti, razveljavijo se vsa opravljena izvršilna dejanja, predlog za izvršbo pa v celoti zavrne, skupaj s stroškovno posledico za upnika. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo upnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno je izpodbijana (delna) odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, konkretno kondemnatornega dela ter naloženih izvršilnih stroškov v sklepu o izvršbi, izdanemu na podlagi verodostojne listine pod opr. št. In 2000/00063 z dne 26. 9. 2000 v zvezi s sklepom o nadaljevanju izvršbe zoper novi dolžnici In 2000/00063 z dne 23. 1. 2008. 6. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Pri tem navedena določba ZIZ še določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Tako ni mogoče šteti, da je ugovor utemeljen, kadar dolžnik sicer v ugovoru navede določena dejstva, ki pa niso pravno pomembna, ali kadar na primer predlaga dokaze, ki niso v nikakršni vezi s pravno pomembnimi dejstvi. Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo, pri čemer so ugovorni razlogi v prvem odstavku 55. člena ZIZ tudi primeroma navedeni.

7. Da je sklep o izvršbi v kondemnatornem delu (v predmetni zadevi torej glede glavnice v višini 6.055,12 EUR) izvršilni naslov, določa četrti odstavek 62. člena ZIZ. Ker je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je predlog za izvršbo, ki je bil tudi priložen hkrati s sklepom o izvršbi z dne 26. 9. 2000, sestavni del navedenega sklepa o izvršbi, ki je postal pravnomočen in izvršljiv dne 30. 10. 2000, iz priloženega predloga za izvršbo z dne 14. 8. 2000 ter sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper novi dolžnici opr. št. In 63/2000 z dne 23. 1. 2008 pa izhajata dolžnici in terjatev, ki se izterjuje v predmetnem postopku, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da navedeni sklep o izvršbi ni primeren izvršilni naslov. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da iz k predlogu za izvršbo priloženih listin izhajajo podatki o upniku in dolžniku, predmetu, vrsti, obsegu in času izpolnitve obveznosti, kot to določa 21. člen ZIZ.

8. Po določbi 288. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) se, če dolžnik dolguje poleg glavnice tudi obresti in stroške, ti vračunavajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da so bila ugovarjana delna plačila izvedena v letih 2001 in 2002, predmetni predlog za izvršbo pa je bil vložen dne 17. 1. 2020. Četudi je pritrditi pritožbi, da sta dolžnici v predmetnem ugovornem postopku bili uspešni glede upravičenosti izterjave zakonskih zamudnih obresti, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje z načinom vračunavanja delnih plačil odločalo o že razsojeni stvari. Ker so plačila bila izvedena pred začetkom predmetnega izvršilnega postopka, ni mogoče pritrditi pritožbi, da bi jih ob pravnomočni zavrnitvi predloga za izvršbo v zvezi z zakonskimi zamudnimi obrestmi bilo možno odštevati le od izvršilnih stroškov in glavnice. Vsled navedenemu je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so z delnimi plačili v letu 2001 in 2002 bili poplačani stroški v znesku 60,96 EUR, ne pa tudi glavnica v višini 6.055,12 EUR, pritožba pa neutemeljeno očita kršitev po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj sodišče ni ponovno odločalo o ustavitvi izvršbe v zvezi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, temveč je le vračunalo delne izpolnitve, opravljene pred začetkom predmetnega izvršilnega postopka. Ker sta bili dolžnici v času delnih plačil v zamudi s plačilom glavnice in izvršilnih stroškov, je ta plačila skladno z določbo 288. člena OZ pravilno odštevalo od nateklih in neplačanih zakonskih zamudnih obresti, ki glede na razloge sodišča prve stopnje ter po sodišču prve stopnje izdelan obračun terjatve, v času nobenega delnega plačila še niso dosegle glavnice.

9. Glede na obrazložitev v 12. točki izpodbijanega sklepa pa pritožnici utemeljeno izpostavljata, da je sodišče prve stopnje pri stroškovni odločitvi spregledalo v pritožbi z dne 11. 12. 2020 priglašen strošek sodne takse v višini 125,00 EUR.

10. Ob navedenem je zato pritožbeno sodišče pritožbama dolžnic delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ spremenilo tako, da je znesek 328,52 EUR nadomestilo z zneskom 453,53 EUR.

11. V preostalem delu pa sta pritožbi neutemeljeni, zato ju je sodišče prve stopnje zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in v še izpodbijanem a nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

12. Ker sta dolžnici s pritožbama delno uspeli le glede stranske terjatve, po določbi šestega odstavka 38. člena ZIZ ter prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.