Jedro

Tožnici, po poklicu komercialistki, ki je bila v času škodnega dogodka stara 41 let, je z zneskom 4.700,00 EUR prisojena pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo (globoka udarnina levega komolca, udarnine levega kolka, levega komolca in leve rame, nateg mišic rotatorne manšete), katero je utrpela ob padcu po stopnišču.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem zavrnilnem delu (točka III izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče tožnici iz naslova nepremoženjske škode prisodilo odškodnino v znesku 4.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 4. 2013 dalje do plačila (točka II izreka). V presežku do vtoževanega zneska 13.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 12. 2012 je zavrnilo zahtevek tožeče stranke (točka III izreka). V odločbi o pravdnih stroških (točka IV izreka) je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 508,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Zoper zavrnilni del prvostopne sodbe (točka III izreka) je pritožbo vložila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V razlogih pritožbe utemeljuje le pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter pri začetku teka zakonskih zamudnih obresti pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi izpostavlja, da je prvostopno sodišče sicer po izvedenem dokaznem postopku (izpovedba tožnice, izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke) pravilno ugotovilo vsa dejstva in okoliščine, ki vplivajo na odmero odškodnine za prestane fizične bolečine, zmanjšane življenjske aktivnosti ter prestani strah. Po takšni sicer pravilni ugotovitvi pa je prvostopno sodišče tožnici za prestane fizične bolečine z zneskom 2.800,00 EUR odmerilo prenizko odškodnino. Pravilna uporaba materialnega prava narekuje odmero odškodnine za tovrstno škodo v znesku 6.000,00 EUR. Enako nepravilnost je prvostopno sodišče storilo pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Pravična je denarna odškodnina v znesku 6.000,00 EUR, ne pa v znesku 1.600,00 EUR, kot jo je odmerilo prvostopno sodišče. Za prestani strah pa je prvostopno sodišče z zneskom 300,00 EUR tudi odmerilo prenizko odškodnino. Tožnici za prestani strah pripada pravična denarna odškodnina v znesku 1.200,00 EUR. Z izplačilom odškodnine je tožena stranka prišla v zamudo dne 23. 12. 2012, ker je takrat potekel rok za prostovoljno izpolnitev odškodninskega zahtevka, naslovljenega na toženo stranko. Zakonske zamudne obresti je tako tožena stranka dolžna tožnici poravnati od navedenega dne, ne pa od 27. 4. 2013, katerega je prvostopno sodišče očitno pisno pomotno zapisalo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopno sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni sporno, da je tožnica dne 28. 9. 2012 padla po stopnišču večstanovanjskega objekta in pri tem utrpela globoko odrgnino levega komolca, udarnine levega kolka in levega komolca ter leve rame in da je v posledici padca utrpela še nateg mišic rotatorne manšete leve rame. Prvostopno sodišče na podlagi izpovedbe tožnice in izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke travmatologa A. K. (nadalje izvedenec) pravilno ugotavlja vrsto, trajanje in intenziteto telesnih bolečin, katere je tožnica utrpela v posledici padca. Pravilno tudi ugotavlja nevšečnosti pri zdravljenju v posledici utrpele poškodbe. Na podlagi takšne pravilne ugotovitve je prvostopno sodišče tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnici z zneskom 2.800,00 EUR odmerilo pravično denarno odškodnino za prestane fizične bolečine po določbi 179. člena in 182. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Nasprotna pritožbena izvajanja pri zavzemanju za odmero višje odškodnine za tovrstno škodo so neutemeljena.

6. Enako je prvostopno sodišče povsem pravilno ugotovilo vse pravno relevantne okoliščine vplivne na odmero odškodnine za pretrpele duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Posledice poškodbe pri tožnici prestavljajo le zmerne omejitve v vsakodnevnem življenju, ki se kažejo v tem, da tožnica z večjimi težavami kot prej sunkovito zamahne z levo roko, doseže teme in zatilje. Zaradi tega si težje kot prej ureja pričesko, pospravlja lonce in posodo ter ostale predmete na višje police, obeša zavese ipd.. Navedeno zmanjšanje življenjske aktivnosti tožnica tudi po presoji pritožbenega sodišča narekuje odškodnino v znesku 1.600,00 EUR, kot jo je pravilno v skladu s prvim odstavkom 179. člena OZ odmerilo prvostopno sodišče. Nasprotna pritožbena izvajanja za odmero višje odškodnine za tovrstno škodo so neutemeljena.

7. Prvostopno sodišče je tudi pravilno ugotovilo trajanje in intenziteto primarnega in sekundarnega strahu tožnice v posledici škodnega dogodka (padec po stopnicah) in tožnici tudi za tovrstno škodo pravilno odmerilo odškodnino v znesku 300,00 EUR. Pritožbena zavzemanja za višjo odškodnino za tovrstno škodo so neutemeljena.

8. Tožnici, po poklicu komercialistki, ki je bila v času škodnega dogodka stara 41 let, je z zneskom 4.700,00 EUR prisojena pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo (globoka udarnina levega komolca, udarnine levega kolka, levega komolca in leve rame, nateg mišic rotatorne manšete), katero je utrpela ob padcu po stopnišču. Tako prisojena odškodnina je v skladu z določbo 179. člena in 182. člena OZ ter v skladu s načelom individualizacije pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo ter obstoječo sodno prakso za podobne primere. Nasprotna pritožbena izvajanja za prisojo višje odškodnine so neutemeljena.

9. Prvostopno sodišče je tudi pravilno določilo začetek teka zakonskih zamudnih obresti, ker je tožnica z zdravljenjem v celoti zaključila dne 12. 4. 2013. Ob zaključku zdravljenja je bil tako tudi v celoti znan obseg škode in s tem povezana oziroma podana plačilna obveznost tožene stranke.

10. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

11. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje pritožbene stroške.