Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V skladu z načeom izkoriščenosti zavarovalne dobe iz 69. člena ZUTD se pri ponovnem uveljavljanju pravic iz naslova brezposelnosti v zavarovalno dobo ne všteva obdobje, od katerega je bila zavarovancu pravica do denarnega nadomestila že odmerjena in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila. To pa v skladu s 17. členom ZUTD-A ne velja le za starejše zavarovance, ki so ob ponovnem uveljavljanju pravice dopolnili starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe. Tožnica je do dneva prenehanja delovnega razmerja oz. ponovnega uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila dopolnila le 51 let starosti in 33 let zavarovalne dobe, zato zanjo ta izjema ne velja.
Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 25. 8. 2014 in odločbe Zavoda RS za zaposlovanje št. ... z dne 12. 5. 2014 ter posledično tudi pravico do nadomestila med brezposelnostjo za daljše obdobje od že priznanega, upoštevaje celotno delovno dobo z odštetjem 2 mesecev in 24 dni izkoriščenega denarnega nadomestila. Hkrati je izreklo, da nosi tožnica sama stroške postopka.
2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica smiselno iz vseh pritožbenih razlogov.
Izpostavlja, da ji je bila z odločbo z dne 9. 8. 1994 priznana pravica do denarnega nadomestila za 12 mesecev od 21. 7. 1994 do 2. 7. 1995 (verjetno mišljeno do 20. 7. 1995). Navedena odločba je pravnomočna in izvršljiva, zato jo je potrebno upoštevati. Meni, da je ureditev v 70. členu ZUTD smiselno popolnoma enaka kot v prej veljavnem 25.a člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, zato bi bilo potrebno priznati celotno zavarovalno dobo ob upoštevanju neizkoriščenega dela pravnomočno priznane denarne dajatve. Sklicevanje prvostopenjskega sodišča na sodbo drugih sodišč naj ne bi bilo sprejemljivo. Gre za pridobljeno pravico, ki ji v skladu s 155. členom garantira tudi Ustava RS.
Ne strinja se z razlogovanjem prvostopenjskega sodišča, da se le zavarovancem, starejšim od 57 let in najmanj 33 leti zavarovalne dobe zagotavlja pravica do nadaljnjega nadomestila po vsakokratni ponovni zaposlitvi, saj naj bi bilo v popolnem nasprotju z načelom enakosti pred zakonom, ki jo zagotavlja 14. člen Ustave RS.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe. Ta je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.
V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.
5. Pritožbeno sodišče povsem soglaša s presojo prvostopenjskega sodišča, da sta izpodbijani drugostopenjski v zvezi s prvostopenjskih upravnim aktom o priznani pravici do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za čas 9-ih mesecev od 1. 5. 2014 do 31. 1. 2015, in sicer v prvih treh mesecih v višini 892,50 EUR bruto,v naslednjih pa po 765,85 EUR bruto mesečno, pravilna in zakonita. Enako kot tožena stranka v predsodnem postopku tudi sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da je v obravnavanem primeru mogoče upoštevati le 19 let, 5 mesecev in 24 dni zavarovalne dobe in pravico priznati za največ 9 mesecev. Torej le za zavarovalno obdobje, dopolnjeno med zaposlitvijo od 15. 10. 1994 do 6. 4. 2014, ko je tožnici prenehalo delovno razmerje iz poslovnih razlogov.
6. Pritožničino stališče, da bi bilo potrebno v okoliščinah konkretnega primera upoštevati celotnih 33 let zavarovalne dobe glede na to, da ji je bila leta 1994 priznana pravica do nadomestila med brezposelnostjo za 12 mesecev od 21. 7. 1994 do 20. 7. 1995, od katerega je bilo izkoriščenih le 2 meseca in 24 dni, je zmotno iz razlogov, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.
7. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010; v nadaljevanju: ZUTD). Glede na načelo izkoriščenosti zavarovalne dobe iz 69. člena ZUTD, se pri ponovnem uveljavljanju pravic iz naslova brezposelnosti v zavarovalno dobo ne všteva obdobje, od katerega je bila zavarovancu pravica do denarnega nadomestila že odmerjena in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila.
Predhodno navedena omejitev pa v skladu s 17. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (Ur. l. RS št. 21/2013; v nadaljevanju ZUTD-A), s katerim je spremenjen 2. odstavek 69. člena ZUTD, ne velja za starejše zavarovance, ki so ob ponovnem uveljavljanju pravice dopolnili starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe(1). Zvišanje let starosti in dosežene zavarovalne dobe z novelo ZUTD-A, je narekovalo nerazumno kopičenje denarnih nadomestil pri starejših zavarovancih, katerim se je denarno nadomestilo vedno odmerjalo od celotne zavarovalne dobe(2).
Pogoji iz noveliranega 2. odstavka 69. člena ZUTD-A v obravnavani zadevi seveda niso izpolnjeni, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje. Do dneva prenehanja delovnega razmerja oz. ponovnega uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila je tožnica dopolnila le 51 let starosti in 33 let zavarovalne dobe. Pritožba v tej smeri, zlasti v smislu, da naj bi šlo za diskriminacijo ter celo kršitev načela enakosti iz 14. člena Ustave RS, ne more biti uspešna.
8. Enako velja za pritožničino stališče o upravičenosti do daljšega trajanja nadomestila po 70. členu ZUTD-A, zaradi neizkoriščenega preostalega dela pravice. V okoliščinah konkretnega primera seveda navedena določba ZUTD-A, ki ureja t. i. pravico do uveljavljanja preostalega, še neizkoriščenega dela nadomestila za brezposelnost, ni uporabljiva. Uporabljiva je le za zavarovance, ki so pravico uveljavili po ZUTD-A kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje. Pri tem se prav zaradi enakega obravnavanja in s tem uresničevanja enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS, utemeljeno sklicuje na materialnopravno stališče, ki ga je pritožbeno sodišče že zavzelo v istovrstni zadevi(3).
9. Končno v okoliščinah konkretnega primera niti po prehodnih in končnih določbah ZUTD ni pogojev, da bi se ob ponovnem odločanju o pravici do nadomestila za čas brezposelnosti upošteval preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila, uveljavljen leta 1994 po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljevanju: ZZZPB).
Ni namreč izpolnjen dejanski stan iz 180. člena ZUTD. S prvim stavkom 2. odstavka 180. člena ZUTD je zavarovancem, ki so pridobili pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti do začetka uporabe ZUTD, sicer zagotovljeno zadržanje te pravice v obsegu in trajanju po določbah ZZZPB. Z novim drugim stavkom 2. odstavka 180. člena ZUTD pa se zadržanje pravic, pridobljenih po ZZZPB nanaša tudi na pravice do denarnega nadomestila, ki jih zavarovanci, mlajši od 50 let niso v celoti izkoristil zaradi prenehanja pravic brez njihove volje ali krivde.
Tožnica, ki je rojena 12. 3. 1963, izpolnjuje le enega od dveh kumulativno predpisanih pogojev. Na dan 14. 10. 1994, ko ji je zaradi ponovne zaposlitve prenehala pravica do nadomestila za brezposelnost, priznana(4) po ZZZPB za čas od 21. 7. 1994 do 20. 7. 1995, je bila mlajša od 50 let. Tedaj je dopolnila komaj 31 let starosti. Vendar pa ji pravica predčasno ni prenehala brez lastne volje. Do prenehanja koriščenja dela denarne dajatve iz naslova brezposelnosti je prišlo zaradi ponovne zaposlitve dne 15. 10. 1994. Torej nedvomno po lastni volji tožnice! Gre za temeljno predpostavko zakonitega nastanka delovnega razmerja. Že po definiciji je za nastanek tega pogodbenega razmerja med ostalim bistveno, da se delavec v organizirani delovni proces vključi prostovoljno, kar pomeni svobodno, na podlagi lastne volje in odločitve! Vsakršno drugačno vključevanje namreč ni dopustno, saj bi bilo v nasprotju s pravico do svobode dela iz 49. člena Ustave RS.
10. Zaradi predhodno obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 353. člena ZPP potrditi zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje.
(1) Z njo je spremenjena starost 55 let in več kot 30 let zavarovalne dobe, določena v ZUTD.
(2) Obrazložitev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela; Poročevalec DZ; Spletna stran Državnega zbora RS z dne 19. 10. 2012. (3) V zadevi Psp 470/2014. (4) Z odločbo št. 5-17-53849/01-94 z dne 9.8.1994.