Jedro

Ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je tožnik vsakodnevno skrbel za brezhibnost zvez in vozil, brez ugotovitve, kaj konkretno je počel, (še) ne zadošča za presojo, da mu je bila pravica do tedenskega počitka kršena. Enako velja za sestanke, v zvezi s katerimi je sodišče prve stopnje ugotovilo zgolj, da so bili obvezni, ni pa ugotavljalo, ali so bili del tožnikove delovne obveznosti oziroma ali je šlo le za dnevno informiranje, nujno za nemoteno delovanje vojske na mednarodni misiji.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožniku plača odškodnino za neizrabljeni tedenski počitek v višini 3.738,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 4. 2016 do plačila in pravdne stroške v višini 1.308,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da je predložila evidence, iz katerih je razvidno, da je tožniku tedenski počitek zagotovila. Tožnik je evidence podpisal. Ni jim ugovarjal. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je neprepričljiva. Kršen je 8. člen ZPP. Priče A. A., B. B. in C. C. niso potrdile tožnikovih navedb. Sodišče prve stopnje je ugotovilo le, da so tožnikove naloge zavzemale "vse, kar se tiče zvez", ne da bi jih konkretno opredelilo. Takšne pavšalne ugotovitve ne zadoščajo za ugoditev zahtevku (sklepa VS RS VIII Ips 65/2019, VIII Ips 32/2019). Trditveno in dokazno breme, da je na dneve tedenskega počitka opravljal delo, je na tožniku (sodbi IV Pd 54/2019, IV Pd 458/2019). Niti tožnik niti priča D. D. v svoji izpovedi nista konkretizirala nalog. V sporu D. D. je zoper sodbo VDSS Pdp 307/2020 dopuščena revizija. S sodbo VDSS Pdp 338/2021 je potrjena zavrnilna sodba sodišča prve stopnje (sodba IV Pd 4/2021) za vojaka na isti mednarodni misiji KFOR .... Enako s sodbo VDSS Pdp 220/2020 (Pd 56/2018). Priče A. A., C. C. in B. B. so skladno izpovedale, da je bilo na misiji vezistov več in da so predložene evidence verodostojne. Upoštevaje časovno oddaljenost dogodkov je v vsakem primeru večjo težo pripisati vsebini listin, evidenc kot izpovedim prič. Če je tožnik na dneve tedenskega počitka opravljal delo, ga ni opravljal po ukazu, ampak po lastni odločitvi. Sestanki so bili namenjeni le informiranju za delo naslednjega dne. Navedb, da bi na sestankih moral poročati, tožnik ni podal. Priča A. A. je izpovedal, da se vojaki na dneve tedenskega počitka sestankov niso udeleževali. Izpodbijana sodba je, ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo konkretnega dela tožnika, obremenjena s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da zahtevek zavrne, oziroma podrejeno jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje dejstva ugotavljalo izven trditvene podlage tožnika, predvsem pa je zaradi zmotne materialnopravne presoje dejansko stanje nepopolno ugotovilo in sprejelo najmanj preuranjeno odločitev, da je tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine za neizrabljeni tedenski počitek na mednarodni misiji KFOR ... utemeljen.

5. Odločitev o utemeljenosti zahtevka je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi ugotovitve, da se je tožnik v dneh, ki so zavedeni kot prosti, udeležil sestankov in da je vsakodnevno skrbel za brezhibnost zvez in vozil. V zvezi s sestanki je ugotovilo, da so bili to obvezni sestanki z nadrejenimi, na katerih je moral tožnik poročati o izvršenih nalogah. Toženka v pritožbi utemeljeno navaja, da je takšna ugotovitev deloma izven trditvene podlage; tožnik je v zvezi s sestanki z nadrejenimi navedel le, da se je vsak dan v večernem času sestal s poveljnikom oddelka, kjer je prejel informacije, obrazložitve in ukaze glede prihodnjih delovnih zadolžitev, da so bili sestanki aktivni, kar pomeni, da so tudi pripadniki oddelka, vključno z njim podajali predloge, poročali o stanju zvez in opreme, in da so trajali med 20 minut in 1,5 ure. Ni navedel, da bi na sestankih poročal o izvršenih nalogah, pri čemer je takšna ugotovitev sodišča prve stopnje ob hkratnem izostanku konkretnih nalog, ki bi jih tožnik opravljal na dan tedenskega počitka, vprašljiva.

6. 156. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) in 97.f člen Zakona o obrambi (ZObr; Ur. l. RS, št. 82/94 in nadalj.) urejata pravico do tedenskega počitka. Kot utemeljeno opozarja toženka v pritožbi, je za presojo, da vojaku na mednarodni misiji, kot je tožnik, ni bil omogočen tedenski počitek, bistveno, katere zadolžitve oziroma obveznosti (naloge) je imel oziroma kaj konkretno je počel v dneh, ki so zavedeni kot prosti.1 V zvezi s sestanki je Vrhovno sodišče RS v več zadevah izrecno poudarilo, da dnevno informiranje, ki ni potekalo v obliki formalnih, posebej organiziranih obveznih sestankov, ki so kot takšni del delovne obveznosti, ne krati pravice do tedenskega počitka; krajših sestankov2 brez posebnih formalnosti in obveznosti ni šteti za kršitev pravice; takšni sestanki so namenjeni dnevnim informacijam in ne presegajo okvirov dnevne rutine, ki je nujna za nemoteno delovanje ustroja, kakršna je vojska na misiji v tujini.3 Da so sestanki kratili pravico do tedenskega počitka, je Vrhovno sodišče RS (le) štelo v zadevi, v kateri je šlo za poveljnika oddelka, sestanki pa so bili del njegove delovne obveznosti.4

7. Upoštevanje navedeno ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je tožnik vsakodnevno skrbel za brezhibnost zvez in vozil, brez ugotovitve, kaj konkretno je počel, (še) ne zadošča za presojo, da mu je bila pravica do tedenskega počitka kršena. Enako velja za sestanke, v zvezi s katerimi je sodišče prve stopnje ugotovilo zgolj, da so bili obvezni, ni pa ugotavljalo, ali so bili del tožnikove delovne obveznosti oziroma ali je šlo le za dnevno informiranje, nujno za nemoteno delovanje vojske na mednarodni misiji.

8. Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi toženke ugodilo, na podlagi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem naj v okviru tožnikovih navedb dopolni dokazni postopek v smeri ugotovitve konkretnih nalog, ki jih je moral opravljati na dneve predvidenega počitka. Sprejme naj jasno dokazno oceno o tem delu, naravi dela, o tem, ali je moral tožnik delo opravljati prav na dneve tedenskega počitka, kako si je delo lahko sam razporejal, kakšen je bil obseg tega dela (glede na to, da zahteva plačilo odškodnine za neizrabljeni tedenski počitek in pri tem izhaja iz plačila za cel dan) itd. 9. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ugotovljenih pomanjkljivosti sodbe ne more samo odpraviti, saj je treba glede za odločitev bistvenih dejstev v pomembnem, širšem sklopu na novo oblikovati dokazno oceno in po potrebi dopolniti dokazni postopek, namen instančnega odločanja pa ni prenos odločanja s prve na drugo stopnjo, pač pa preverjanje pravilnosti izpodbijane odločitve. Z razveljavitvijo izpodbijane sodbe ter vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ne bo huje kršena pravica strank do sojenja v razumnem roku. Za tožnika, ki ima prebivališče izven sodnega okrožja Ljubljana, bo oprava naroka pred Delovnim sodiščem v Celju bolj ekonomična.

10. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 Sklepi VS RS VIII Ips 32/2019, VIII Ips 65/2019, VIII Ips 18/2020. 2 Sestanki, ki trajajo 20 minut, so objektivno kratki (sodba VS RS VIII Ips 51/2020). 3 Sklepi VS RS VIII Ips 31/2019, VIII Ips 3/2020, VIIII Ips 37/2020, VIII Ips 38/2020, sodba VS RS VIII Ips 58/2020. 4 Sodba VS RS VIII Ips 54/2019.