Jedro

V odločbi o zavrnitvi zahteve za odpis davka je treba navesti razloge in dejstva, iz katerih se zaključuje, da zaradi neodpisa davčnega dolga ne bo ogroženo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Ker odločba teh razlogov nima, jo je sodišče na podlagi 2. odstavka 39. člena ZUS odpravilo.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi sklep Izvršnega sveta Skupščine občine Krško št. ... z dne ....

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Izvršni svet Skupščine občine Krško odločil, da se B.M. ne odpišejo davčne obveznosti v višini 240.541,50 SIT, ker z izterjavo le-teh ne bi bilo ogroženo njeno preživljanje, kar bi bila sicer osnova za odpis.

Zoper navedeni sklep je M.B. vložila tožbo, v kateri navaja, da je odločitev tožene stranke nepravilna in nezakonita zaradi napačno uporabljenega materialnega prava in zaradi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, zlasti glede potrebnih sredstev za preživljanje. Meni, da se je ne more kaznovati zaradi neustvarjenega prometa v kriznem obdobju. Dalje navaja, da je zaprosila zlasti za odpis zamudnih obresti, le-te so pa v sklepu skrite, in da na prihodke zlasti vplivajo posledice vojne ter zapiranje posameznih velikih tovarn. Da je v slabi finančni situaciji potrjuje najetje kratkoročnega kredita pri LB Posavski banki, zato meni, da je njena tožba utemeljena.

Tožena stranka je odgovorila na tožbo in v odgovoru navaja, da je davčni organ po vložitvi tožbe dopolnil postopek z ugotavljanjem premoženjskega stanja tožnice. Ugotovil je, da tožnica poseduje osebni avto R 4, star 3 leta in fotografsko opremo v vrednosti cca 3.000.000,00 SIT. V napovedi za odmero davka za leto 1992 pa je tožnica napovedala prihodek v višini 2.272.360,00 SIT, od tega 2.121.575,00 SIT ustvarjenega s fizičnimi osebami, ki njene storitve plačujejo z gotovino. Tožnica zaposluje tudi eno delavko, imela pa je zaposlenega tudi enega pripravnika. Iz vsega tega davčni organ ocenjuje, da z izterjavo davčnega dolga ne bi bilo ogroženo preživljanje zavezanke, saj je zavezanka davčni dolg delno že tudi poravnala. Dalje tožena stranka nasplošno pojasnjuje problematiko v zvezi z zamudnimi obrestmi za neplačane davčne obveznosti obrtnikov. Tožba je utemeljena.

Odmera davka je upravna stvar, in odmerni postopek je upravni postopek. Posamezna vprašanja postopka so urejena v zakonu o dohodnini, za vsa ostala vprašanja, ki niso urejena v zakonu o dohodnini, pa se uporablja zakon o splošnem upravnem postopku. V upravnem postopku se o pravicah in obveznostih odloča z odločbo. Tožena stranka bi zato morala o odločitvi o vlogi tožnice izdati odločbo, in to z vsemi sestavinami, ki so za odločbo predpisane. V obrazložitvi bi morala navesti zahtevek tožnice, ugotovljeno dejansko stanje (predvsem premoženjsko stanje tožnice) in razloge za sprejeto odločitev. Glede na svojo odločitev bi tožena stranka morala navesti dejstva in razloge, iz katerih je zaključila, da zaradi neodpisa davčnega dolga oziroma z izterjavo le tega ne bo ogroženo preživljanje tožnice in njenih družinskih članov. Tožena stranka je te razloge sicer ugotavljala, vendar po izdaji izpodbijanega sklepa, ter jih je zato navedla v odgovoru na tožbo, vendar to ne zadostuje; razlogi morajo biti navedeni v odločbi, ker se stranki vroči le odločba, in v nadaljnjem postopku se presoja le zakonitost odločbe. Zaradi navedenega je sodišče na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih izpodbijano odločbo odpravilo. Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije.