Jedro

10.Med strankama ni sporno: (i) da je pravno relevantno obdobje za ugotavljanje materialnega položaja tožnika od 1. 2. 2024 do 30. 4. 2024; (ii) da je višina dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka 969,76 EUR; (iii) da ima tožnik partnerko in dva otroka, ki jih je toženka upoštevala pri ugotavljanju materialnega položaja; (iv) višina upoštevanega regresa (176,72 EUR mesečno) in neto izplačila poslovne uspešnosti (169,35 EUR).

Nagrada za dolgotrajno uspešnost, izplačana tožnikovi partnerki v februarju 2024, je občasen in neperiodičen dohodek. Toženka je po presoji sodišča zmotno ugotovila dejansko stanje, ker je upoštevala nagrado za dolgotrajno uspešnost tožnikove partnerke, izplačane v februarju 2024 v znesku 1.238,38 EUR, kot redni periodični dohodek, posledično zmotno uporabila materialno pravo.

Izrek

11.Sporna je ugotovitev toženke, da je tožnikova partnerka v februarju 2024 prejela izplačilo plače v višini 3.187,46 EUR, namesto, kot trdi tožnik, da bi upoštevala, da je bilo to izplačilo sestavljeno iz dveh delov in sicer plače za redno delo ter nagrade za dolgotrajno uspešnost 70 let in da je pravo izplačilo plače v februarju, ki bi ga morala upoštevati toženka za tožnikovo partnerko 1.949,08 EUR (in ne 3. 187,46 EUR).

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 496/2024 z dne 19. 6. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

12.Nagrada za dolgotrajno uspešnost (70 let), izplačana tožnikovi partnerki v februarju 2024, je na podlagi četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre, ki določa, da so občasni, neperiodični dohodki po ZSVarPre dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela, občasen in neperiodičen dohodek (kar niti ni sporno med strankama). Ta se upošteva v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona oziroma na način določen v prvem do tretjim odstavkom 23. člena ZSVarPre (prvi odstavek 23. člena ZSVarPre). Nedokazan je ugovor toženke, da iz uradne evidence FURS izhaja, da je obravnavani znesek izplačilo plače, saj iz evidence FURS (list. št. 15 upravnega spisa) izhaja, da gre za "šifro dohodka" 1101: plače, nadomestilo, plače in povračilo stroškov v zvezi z delom. Z vpogledom v evidenco FURS (list. št. 15 upravnega spisa) trditev toženke, da gre pri znesku 3.187,46 EUR (le) za plačo, ni dokazana.

II.Zahtevek toženke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je po presoji sodišča zmotno ugotovila dejansko stanje, ker je upoštevala nagrado za dolgotrajno uspešnost tožnikove partnerke, izplačane v februarju 2024 v znesku 1.238,38 EUR, kot redni periodični dohodek, posledično zmotno uporabila materialno pravo, zaradi česar je sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo.

O izpodbijani odločbi

14.Sodišče je na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da se tožniku, če je sodišče ugodilo tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravilo ali ugotovilo nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda ministrica oziroma minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za pravosodje), zavrnilo zahtevek toženke za plačilo stroškov postopka.

1.Okrožno sodišče v Novem mestu (v nadaljevanju toženka) je na podlagi 2., 34. in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) z izpodbijano odločbo zavrnilo tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vložene 6. 5. 2024, v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja na seji pritožbenega senata pred sodiščem druge stopnje v kazenski zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu z opravilno številko I K 68873/2022 (v nadaljevanju Prošnja).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da toženka zavrnila Prošnjo zato, ker tožnik ne izpolnjuje dohodkovnega cenzusa za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Toženka je ugotovila: (i) da je pravno relevantno obdobje za ugotavljanje materialnega položaja prosilca od 1. 2. 2024 do 30. 4. 2024; (ii) da je bil tožnik v tem obdobju v priporu, zaradi česar je toženka kot družinske člane upoštevala partnerko in njuna otroka; (iii) da je tožnikova partnerka v relevantnem obdobju prejemala otroški dodatek v višini 123,33 EUR mesečno (369,99 EUR v trimesečnem obdobju); (iv) da je tožnikova partnerka prejela februarja 2024 plačo v višini 3.187,46 EUR ter neto izplačilo poslovne uspešnosti v višini 2.251,48 EUR; (v) da je tožnikova partnerka prejela marca 2024 plačo v višini 2.118,97 EUR; (vi) da je tožnikova partnerka prejela aprila 2024 plačo v višini 2.130,61 EUR in regres za letni dopust v višini 2.317,82 EUR; (vii), da je tožnikova partnerka iz naslova plače skupaj prejela 7.437,04 EUR. Toženka je upoštevajoč, da sta izplačilo poslovne uspešnosti in regresa za letni dopust občasna in neperiodična dohodka, upoštevala regres za letni dopust v višini 176,72 EUR mesečno in neto izplačilo poslovne uspešnosti v višini 169,35 EUR mesečno. Toženka je ugotovila, da je mesečni povprečni dohodek družine 2.948,41 EUR oziroma 982,80 EUR na člana družine in po ugotovitvi, da mesečni povprečni dohodek družine presega dohodkovni cenzus iz 13. člena ZBPP (969,76 EUR), Prošnjo zavrnila.

-------------------------------

Tožnikove navedbe

3.Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in vrne v ponoven postopek toženki, ki naj ponovno preuči dejansko stanje in sicer povprečni mesečni dohodek na člana družine ter izda novo odločbo. Toženki očita, da je zmotno ugotovila višino izplačane plače februarja 2024, saj je bila tožnikovi partnerki, poleg rednega dela plače, izplačana tudi nagrada za dolgoročno uspešnost v bruto znesku 1.589,70 EUR. Februarsko izplačilo plače je bilo sestavljeno iz dveh ločenih postavk in sicer rednega dela v neto znesku 1.949,08 EUR in nagrade v neto znesku 1.238,38 EUR, ki je bilo nakazano kot en znesek na partnerkin transakcijski račun v višini 3.187,46 EUR. Toženki je tožnik poslal obračun januarske plače, iz katerega je razvidna postavka "nagrada za dolgoročno uspešnost 70 let". Na to v izjasnitvi ni posebej opozoril, ker ni vedel, da so nagrade neperiodičen dohodek, ki se upošteva drugače kot plača. Toženka je po mnenju tožnika zmotno ugotovila zneske plač, saj je bila tožnikovi partnerki februarja izplačana plača v višini 1.949,08 EUR, marca 2.032,61 EUR in aprila 2.161,60 EUR. Skupaj je tožnikova partnerka iz naslova plač prejela 6.143,29 EUR. Meni, da so nagrada za dolgoročno uspešnost, poslovna uspešnost in regres za letni dopust, neperiodični dohodki, zato bi se morala nagrada za dolgoročno uspešnost upoštevati v mesečnem neto znesku 103,20 EUR, izplačilo poslovne uspešnosti v višini 187,62 EUR mesečno in regres v višini 193,15 EUR mesečno. Tožnik navaja, da je povprečni mesečni dohodek družine 2.655,07 EUR oziroma 885,02 EUR na člana družine ob upoštevanju le tožnikove partnerke in dveh otrok brez tožnika, kar pa pomeni, da ni presežen dohodkovni cenzus.

1Tako sklepa Ustavnega sodišča RS, Up 40/97 z dne 7. 3. 1997 in Up 103/97 z dne 26. 2. 1998.

Navedbe toženke

2Tako Aleš Galič, oprostitev stroškov in brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku kot izraz načela socialne države, Pravnik št. 4-5, 1998.

4.Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da iz tožnikove izjasnitve jasno izhaja, da je partnerkin prihodek v višini 3.186,19 EUR neto izplačilo plače. Toženka je vezana na take tožnikove navedbe. Prav tako iz uradne evidence FURS izhaja, da je obravnavani znesek izplačilo plače. Toženka tožniku očita, da je dolžan pravilne navedbe podati v okviru ugotovitvenega postopka v upravnem postopku in ne more popravljati oziroma dopolnjevati svojih navedb šele v tožbi. V zvezi s tožbenimi navedbami glede pravilno ugotovljenih nakazil neto zneskov plače toženka navaja, da je vezana na uradno evidenco FURS obdavčljivih dohodkov fizičnih oseb, pri čemer je treba gledati neto nakazilo in ne končno nakazilo, od katerega delodajalec odbije še kolektivno nezgodno zavarovanje, interno prodajo, parkirnino in malico. Po mnenju toženke v izpodbijani odločbi ugotovljeni znesek izplačila regresa in poslovne uspešnosti na mesečni ravni ni sporen. Predlaga zavrnitev tožbe in priglaša stroške postopka.

K I. točki izreka

3Več o tem dr. Aleš Galič: Pravica do sodnega varstva v novejši praksi evropskega sodišča za človekove pravice, Pravosodni bilten št. 4/2013 str. 83 do 113 in Ustavno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 87 do 88

5.Sodišče je na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

4Več o tem Predlog zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - EPA 1301 št. 751-01/99-1 z dne 31. 8. 2000.

Sodišče je na podlagi 52. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) upoštevalo tožnikovo navedbo, da je enotno nakazilo partnerki februarja v višini 3.186,19 EUR sestavljeno iz izplačila neto plače v višini 1.949,08 EUR in nagrade za dolgoročno uspešnost 70 let v višini 1.238,38 EUR kot pravočasno, saj je navedel opravičljiv razlog v smislu odločbe 52. člena ZUS-1.

Tožba je utemeljena.

Zveza:

Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Sodišče pojasnjuje, da je bil ZBPP sprejet z namenom uresničevanja ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, in zaradi varovanja 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustavno sodišče je namreč večkrat poudarilo, da osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča, kar izhaja ne samo iz 23. člena Ustave, pač pa tudi iz načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije po 14. členu Ustave.

ZBPP torej omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje pravice do dostopa do sodišča vsakomur, ne glede na njegov premoženjski oz. socialni status ob ustavnem priznanju pravice do sodnega varstva kot človekove pravice in ob upoštevanju načela socialne države kot ustavne zahteve, ki se konkretizira tudi v vsebinski, materialni pravici do enakosti pred zakonom.

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 13, 13/1, 13/2, 14, 14/2 Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 20 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 9, 146

Z ZBPP so tako celovito in sistemsko urejena vsa vprašanja, povezana z zagotavljanjem pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku in drugih, za to kvalificiranih osebah v smislu uresničevanja pravice do dostopa do sodišča.

Pridruženi dokumenti:*

Država mora stranki zagotoviti strokovno pomoč, kadar je to nujno za dostop do sodišča s sredstvi iz proračuna.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prvega odstavka 14. člena ZBPP se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP). Materialni položaj prosilca in njegove družine se tako ugotavlja po določbah ZSVarPre, ki v 20. členu določa, da se pri izračunu višine letnega dohodka upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Pri odločanju o prošnji za brezplačno pravno pomoč pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, postopa po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), če posamezna vprašanja v ZBPP niso drugače urejena. Načelo zaslišanja stranke oz. pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP je eno izmed temeljnih načel upravnega postopka. Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Pravica do izjave je konkretizirana v 146. členu ZUP. Poseben ugotovitveni postopek se izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 145. člena ZUP). Stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi. Stranka sme navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve, in izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve; če pa stori to po ustni obravnavi, mora opravičiti, zakaj tega ni storila na obravnavi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti: da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku; da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih; da sodeluje pri izvedbi dokazov; da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem in da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče. Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (vse 146. člen ZUP).