Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Okrožno sodišče, ki je bilo pristojno za reševanje gospodarskega spora, se po smrti tožene stranke, namesto katere sta vstopila v pravdo njegova dediča, potem ko je že opravilo glavno obravnavo, ne more več izreči za stvarno nepristojno in zadevo odstopiti Okrajnemu sodišču kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.
Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Kranju.
Okrožno sodišče v Kranju je s sklepom z dne 17.8.1998, opr. št. I Pg 828/93-27, izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in da bo zadeva odstopljena stvaro in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Kranju. Zavzelo je stališče, da po smrti M. N. to ni več gospodarski spor, ampak, ker se spor nadaljuje z njegovimi dediči civilni spor, katerega vrednost ne presega 2.000.000,00 tolarjev, zaradi česar ne sodi v pristojnost okrožnega sodišča. Okrajno sodišče v Kranju se s takšno odločitvijo ne strinja in je sprožilo spor o pristojnosti. Navaja, da se predmetni spora nanaša na medsebojno gospodarsko sodelovanje med tožnikom in pokojno toženo stranko M. N. Za odločitev o pristojnosti je odločilno dejansko stanje v času vložitve tožbe, pozneje nastale spremembe, kar je tudi smrt ene od pravdnih strank, pa se ne morejo upoštevati. Po njegovi oceni je za reševanje te pravdne zadeve pristojno Okrožno sodišče v Kranju. Predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani odloči o pristojnosti.
Višje sodišče v Ljubljani odloča v sporu o pristojnosti na podlagi 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Okrajno sodišče v Kranju utemeljeno nasprotuje svoji stvarni pristojnosti. Od vložitve tožbe dne 15.12.1993 dalje se je predmetni spor obravnaval kot gospodarski spor. Okrožno sodišče v Kranju je trikrat razpisalo v tej zadevi glavno obravnavo, tudi prekinilo postopek, ker je N. M. umrl, in ga nato nadaljevalo, ko so njegovi dediči vstopili v pravdo. Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojno sodišče, ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe po 3. odst. 17. čl. ZPP pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste. V konkretni zadevi naj bi zatrjevane spremembe povzročile, da na podlagi 99. člena Zakona o sodiščih zadeva spada, ker ne presega 2.000.000,00 SIT, pred okrajno sodišče v Kranju. Vendar pa se glede na določbo 2. odst. 19. člena ZPP okrožno sodišče lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča le ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave. Glede na to določbo se torej okrožno sodišče ne more več izreči v predmetni zadevi za nepristojno za zadevo, ne glede na to ali gre za gospodarski spor ali ne. Za odločanje v tej zadevi je zato stvarno pristojno Okrožno sodišče v Kranju.
V predmetni zadevi je Višje sodišče v Ljubljani uporabilo določbe ZPP (Ur. l. RS št. 26/99) glede na določbo 1. odst. 498. člena, ker se s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju ni končal postopek pred sodiščem prve stopnje, saj sta tako okrajno sodišče kot okrožno sodišče sodišča prve stopnje.