Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da motenje, kot ga zatrjujeta upnika v predlogu za izvršbo z dne 8.4.2005, ne predstavlja takšnega ponovnega motenja, ki se bistveno razlikuje od prejšnjega motenja - to je motenje prehoda preko grabna struge reke B. Upnika zahtevata s predlogom za izvršbo vrnitev palete, ki sta jo položila na zemljišče in jo je dolžnik odnesel neznano kam in brisanje Andrejevega križa na plohu čez reko B. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da niti odvzem palete niti risanje Andrejeve ga križa na ploh ne predstavlja motenja prehoda preko grabna struge reke B, saj upnikoma s tem ni preprečen prehod čez strugo reke B. Zatrjevano motenje upnikov po obsegu presega motenje po predloženem izvršilnem naslovu, s predlogom za izvršbo pa tako zahtevata drugačno pravno varstvo posestnega stanja od tistega, ki jima ga zagotavlja izvršilni naslov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dopolnitve pritožbe, vložene dne 6.10.2005, 10.10.2005 in

12.10.2005, se zavržejo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za izvršbo zavrnilo.

Zoper navedeni sklep sta se pritožila upnika. V pritožbi navajata, da sta izpolnjena oba pogoja - da je prejšnje motenje pravnomočno in da se novo motenje bistveno ne razlikuje od prejšnjega. Menita da sodišče prve stopnje ni upoštevalo sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Cp 1650/2003 z dne 25.2.2004 in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. Cp 2559/2005 z dne 6.7.2005. Pravita, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, ne da bi ju seznanilo s sklepom drugostopnega sodišča in ju pozvalo, da v smislu obrazložitve dopolnita pritožbo z dokazili, v čem prvostopno sodišče ni upoštevalo materialnega prava. Ker sta jima bila oba sklepa vročena v eni kuverti skupaj, jima sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa ni dalo možnosti, da bi se seznanilo z njunimi argumenti, kršilo pa je tudi načelo zaslišanja strank in poseglo v ustavne človekove pravice. Pravita, da prvostopenjsko sodišče priznava posestno pravico nedobrovernemu posestniku, ne pa dobrovernemu in da ni upoštevalo zakonsko določilo 8. točke 95. člena SPZ. Menita, da se je dolžnik vselil v sporni prostor, ne da bi imel za to pravno podlago, kar je po Kazenskem zakoniku nezakonito.

Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo obligacijskih pravic, ki so vpisane v zemljiški knjigi na sporni parceli v korist drugega upnika, niti ni upoštevalo njune obligacijske pravice do izkoriščanja vode Belce za pogon mlina, dovoljene na podlagi sodne poravnave z izvršnim svetom SRS. Sodišče prve stopnje ne upošteva, da dolžnik posega s motenji ne le v to sodno poravnavo, ampak tudi v legitimni poslovni interes upnikov in da je bistveno okrnjena ekonomska in tehnološka funkcionalnost kompleksa. Pravita da sta z izpodbijanim sklepom tudi oškodovana, saj je generator za proizvodnjo električne energije v neuporabi že 5 let, vodne rake pa propadajo in železni deli rjavijo.

Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo oziroma da izpodbijani sklep spremeni ter ugodi njunemu predlogu.

Dolžnika sta dne 6.10.2005, 10.10.2005 in 12.10.2005 vložila še dopolnitve pritožbe, v katerih pravita, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njunega dopisa o varovanju in ohranjanju kulturne dediščine, da naj se upoštevajo isti pritožbeni razlogi kot v njuni pritožbi v tej zadevi, da naj sodišče postopka In 2005/00075 in In 2005/00190 združi ter da je sodišče prve stopnje o isti stvari v tej zadevi že odločalo in zato še enkrat o tem ne more odločati. K dopolnitvam prilagata v več izvodih predlog za izvršbo, sklep z dne

4.5.2005, pritožbo z dne 11.5.2005, dopolnitve pritožbe z dne

15.6.2005, sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cp 2559/2005 z dne 6.7.2005, sklep Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. In 2005/00190, pritožbo z dne 27.9.2005 in dopis Ministrstva za kulturo z dne 23.9.2005. Pritožba ni utemeljena, dopolnitve pritožbe pa so prepozne.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta upnika dopolnitve pritožbe dne

6.10.2005, 10.10.2005 in 12.10.2005 vložila po izteku pritožbenega roka. Iz spisa izhaja, da je prvi upnik prejel izpodbijani sklep sodišča prve stopnje dne 24.9.2005, drugi upnik pa dne 23.9.2005. Osemdnevni pritožbeni rok se je za oba upnika iztekel dne 3.10.2005 (ker sta bila dneva 1.in 2.10.2005 sobota oziroma nedelja). Ker sta upnika vložila vse dopolnitve pritožbe prepozno, jih je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 1. točki 365. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 36/2004) v zvezi s 15. členom ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 40/2004) zavrglo kot prepozne.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit. Upnika predlagata izvršbo na podlagi določbe 229. člena ZIZ, zaradi ponovnega motenja njune posesti, in sicer na podlagi izvršilnega naslova - sklepa Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. P 297/2001 z dne 6.6.2002 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1496/2002 z dne 13.11.2002. Po tem izvršilnem naslovu je bil dolžnik dolžan vzpostaviti prvotno stanje tako, da preko struge reke B položi lesen 4-5m dolg ploh in odstrani vejevje na svoji strani grabna ter s tem omogoči prost prehod upnikoma preko grabna na drugo stran leve struge reke B. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da motenje, kot ga zatrjujeta upnika v predlogu za izvršbo z dne 8.4.2005, ne predstavlja takšnega ponovnega motenja, ki se razlikuje od prejšnjega motenja - to je motenja prehoda preko grabna struge reke B. Upnika zahtevata s predlogom za izvršbo vrnitev palete, ki sta jo položila na zemljišče in jo je dolžnik odnesel neznano kam in brisanje Andrejevega križa na plohu čez reko B. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da niti odvzem palete niti risanje Andrejevega križa na ploh ne predstavlja motenja prehoda preko grabna struge reke B, saj upnikoma s tem ni preprečen prehod čez strugo reke B. Zatrjevano motenje upnikov po obsegu presega motenje po predloženem izvršilnem naslovu, s predlogom za izvršbo pa tako zahtevata drugačno pravno varstvo posestnega stanja od tistega, ki jima ga zagotavlja izvršilni naslov.

Neutemeljene so zato pritožbene navedbe o tem, da se novo motenje bistveno ne razlikuje od prejšnjega ter da sodišče prve stopnje ni upoštevalo sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Cp 1650/2003 z dne 25.2.2004 in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr.

št. III Cp 2559/2005 z dne 6.7.2005. Sodišče prve stopnje je namreč pri izdaji izpodbijanega sklepa upoštevalo vse napotke Višjega sodišča v Ljubljani po sklepu opr. št. III Cp 2559/2005 z dne

6.7.2005, saj je ugotovilo vsa odločilna dejstva, predvsem pa to, da je bilo ponovno motenje dolžnika izvršeno na način, ki se bistveno razlikuje od prejšnjega motenja, to je motenja, ki je bilo predmet postopka pred Okrajnim sodiščem v Kranju opr. št. P 297/2001. Sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Cp 1659/2003 z dne

25.2.2004, ki je deloma fotokopiran v predlogu za izvršbo, pa se ne nanaša na ta izvršilni postopek. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o tem, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka, ker je izdalo izpodbijani sklep, ne da bi ju seznanilo s sklepom drugostopnega sodišča opr. št. III Cp 2559/2005 z dne

6.7.2005 oziroma ker sta jima bila oba sklepa vročena skupaj v eni kuverti in ker ju sodišče prve stopnje ni pozvalo, da v smislu obrazložitve drugostopenjskega sklepa dopolnita predlog za izvršbo.

Upnik je namreč dolžan že v predlogu za izvršbo navesti vse podatke, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi (1. odst. 40. člena ZIZ), sodišče pa ni dolžno pozivati upnika, da predlog za izvršbo popravi, če ta vsebinsko ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom pravilno odločilo o utemeljenosti upnikovega predloga za izvršbo z dne 8.4.2005 le na podlagi navedb upnikov v tem predlogu in temu predlogu predloženih listin, novih pojasnil in argumentov upnikov ter dokazil pa ni bilo dolžno ne pribavljati, niti upoštevati. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo načelo zaslišanja strank, saj upnika v tej zadevi zaslišanja strank nista niti predlagala, poleg tega pa določbi 1. in 2. odst. 29. člena ZIZ postopa sodišče v izvršilnem postopku le na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa opravi le kadar zakon tako določa ali kadar je po mnenju sodišča to smotrno. Vse ostale pritožbene navedbe - o nedobrovernosti dolžnika, o pravnem položaju dobrovernega lastniškega posestnika po 8. točki 95. člena SPZ, o nezakonitosti in kaznivosti ravnanja dolžnika, o obligacijskih pravicah, vpisanih v zemljiški knjigi na sporni parceli v korist drugega upnika, o pravici upnikov do izkoriščanja vode reke B za pogon mlina in škodi, ki nastaja upnikoma - so za odločitev o utemeljenosti predloga za izvršbo nerelevantne, saj se na ponovno motenje s strani dolžnika in na ugotovitev, ali je to motenje podobno prejšnjemu, ne nanašajo.

Ker je pritožba neutemeljena in ker niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo, sklep sodišča prve stopnje pa potrdilo.