Jedro

ZUP v 293. členu in 156.a člen ZGO-1 res predvidevata odlog izvršbe kot sredstvo odložitve že potekajoče upravne izvršbe, vendar že vložen predlog za odlog izvršbe nima odložilnega učinka sam po sebi. Odlog namreč ne nastopi samodejno, saj ga mora izvršilni organ dovoliti, kar kaže na to, da je njegova odločitev oblikovalna.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijanim sklepom odločil, da se tožnici kot inšpekcijski zavezanki izreče denarno kazen v znesku 3.000,00 EUR, ki je bila zagrožena s sklepom prvostopenjskega organa št. 06122-391/2017-112 z dne 27. 2. 2019 (1. točka izreka) in da je tožnica denarno kazen dolžna plačati v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa v korist prvostopenjskega organa, sicer se bo denarna kazen izterjala prisilno (2. točka izreka). Če tožnica tudi v naknadnem roku do 1. 7. 2020 na svoje stroške ne bo izvršila odrejene odstranitve prizidka zimskega vrta tlorisne dimenzije 3,0m x 5,65 – 6,0m, pozidanega z zidaki iz ekspandiranega betona, v katerih so vgrajena okna, in vzpostavila prejšnje stanje, kot je naloženo z 2. točko izreka odločbe prvostopenjskega organa št. 06122-391/2007 z dne 18. 4. 2007 v povezavi s sklepom o popravku pomote št. 06122-391/2007 z dne 22. 5. 2007, bo kot prisilno sredstvo uporabljena nova denarna kazen v znesku 3.000,00 EUR (3. točka izreka). Odločil je še, da v dosedanjem izvršilnem postopku in v postopku izdaje tega sklepa posebni stroški niso nastali (4. točka izreka) in da pritožba zoper ta sklep ne zadrži začete izvršbe (5. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ inšpekcijskemu zavezancu A. A. izdal odločbo št. 06122-391/2007 z dne 18. 4. 2007, s katero mu je odredil, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti nadaljnjo gradnjo zimskega vrta pod obstoječo leseno nadstrešnico nad pritličnim delom stavbe na zemljišču parc. št. 938/26, k. o. ..., ker ga gradi brez gradbenega dovoljenja, in da mora do 30. 6. 2007 na svoje stroške odstraniti navedeni objekt, to je zimski vrt tlorisne dimenzije 6,0m x 5,65 – 6,0m, pozidan z zidaki iz ekspandiranega betona, v katerih so vgrajena okna, in vzpostaviti prejšnje stanje (v nadaljevanju nelegalna gradnja). V odločbi je bil inšpekcijski zavezanec A. A. opozorjen, da se bo v primeru neizpolnitve naložene obveznosti začel postopek izvršbe, ki se bo opravil po drugih osebah. Z navedeno odločbo so bile za sporni objekt izrečene prepovedi vpisov in sprememb vpisov v zemljiški knjigi ali z zemljiščem, na katerem je, promet z njim ter sklepanje pravnih poslov med živimi. Prvostopenjski organ je izdal sklep o popravi pomote št. 06122-391/2007 z dne 22. 5. 2007, s katerim je ugotovljeno, da je v odločbi z dne 18. 4. 2007 v drugi vrstici druge točke izreka odločbe popravljena napačno navedena tlorisna dimenzija objekta 6,0m x 5,65 – 6,0m s pravilno 3,6m x 5,65 – 6,0m. Ker nelegalna gradnja v odrejenem roku ni bila odstranjena, je prvostopenjski organ izdal sklep o dovolitvi izvršbe št. 06122-391/2007 z dne 27. 1. 2009, s katerim je dovoljena izvršba 2. točke odločbe z dne 18. 4. 2007, hkrati pa je inšpekcijskemu zavezancu A. A. določil nov rok 30. 4. 2009 za odstranitev spornega objekta ter ga opozoril, da bo po preteku tega roka opravil izvršbo pooblaščeni izvajalec. Z odločbo št. 06122-391/2007-112 z dne 27. 2. 2019 je prvostopenjski organ odločil, da se inšpekcijski in izvršilni postopek nadaljujeta proti tožnici kot novi zavezanki, lastnici nelegalne gradnje, ter da se postopek nadaljuje s finančno prisilitvijo. Tožnica je bila v odločbi opozorjena, da če do novega roka 1. 8. 2019 ne bo izvršila odrejenih obveznosti, se bo po preteku tega roka kot prisilno sredstvo uporabila denarna kazen v znesku 3.000,00 EUR. Dne 30. 12. 2019 je prvostopenjski organ opravil ogled na kraju samem in ugotovil, da nelegalna gradnja ni bila odstranjena, zato se nadaljuje izvršilni postopek z izrekom denarne kazni.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil. 3. Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja in v tožbi v bistvenem navaja, da je v izvršilnem postopku po odločbi št. 06122-391/2007 z dne 18. 4. 2007 dne 14. 1. 2020 predlagala odlog izvršbe po 156.a členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), zato bi toženka morala zadržati izvršitev inšpekcijskega ukrepa. Nadalje opozarja, da je bila kot prvotni način izvršbe določena izvršba po drugi osebi ter da ni jasno, zakaj se je način izvršbe spremenil. Glede na obrazložitev prvostopenjskega organa ta nikoli ni poskusil opraviti izvršbo po drugi osebi. Izvršba z izrekanjem denarnih kazni je primerna samo takrat, kadar je to edini način, s katerim se lahko doseže cilj, zato v konkretnem primeru ne pride v poštev. Sodišču predlaga, da se sklep prvostopenjskega organa in odločba toženke odpravita ter da toženki naloži v plačilo stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise v zadevi.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet upravnega spora je sklep o denarni kazni v upravni izvršbi.

7. Ni sporno med strankama, da je prvostopenjski organ izdal sklep 061222-391/2007-112 z dne 27. 2. 2019, s katerim je tožnico določil za novo zavezanko (1. točka izreka); da se izvršilni postopek dovoljen s sklepom o dovolitvi izvršbe nadaljuje s finančno prisilitvijo (2. točka izreka); ter da je inšpekcijska zavezanka dolžna izvršiti odrejeno obveznost iz 2. točke izreka odločbe gradbene inšpektorice, v povezavi s sklepom o popravi pomote, v novem roku do 1. 8. 2019 z opozorilom, da bo v primeru neizvršitve odrejene obveznosti, po preteku tega roka kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v znesku 3.000 EUR (3. točka izreka). Ni tudi sporno, da tožnica do 1. 8. 2019 oziroma do ogleda dne 30. 12. 2019 naložene obveznosti ni izvršila.

8. Navedeno pa so dejstva, na podlagi katerih je organ lahko zaključil, da so pogoji za izrek zagrožene denarne kazni izpolnjeni in je na tej podlagi izdal izpodbijani sklep (298. člen ZUP).

9. Tožnica ugovarja, da je odločitev o izreku denarne kazni preuranjena, ker je dne 14. 1. 2020 predlagala odlog izvršbe po 156.a členu ZGO-1 in bi morala toženka zadržati izvršitev inšpekcijskega organa ter da bi že iz tega razloga bilo treba izpodbijani sklep odpraviti. Sodišče z navedenim razlogovanjem, da že vložen predlog za odlog izvršbe, prekine tekočo izvršbo, ne soglaša. 10. Res predvidevata tako ZUP v 293. členu kot 156.a člen ZGO-1 odlog izvršbe kot sredstvo odložitve že potekajoče upravne izvršbe, vendar nima že vložen predlog za odlog izvršbe (ne po splošnem predpisu – ZUP-u, ne po specialnem – ZGO-1) odložilnega učinka sam po sebi. Namreč odlog ne nastopi samodejno, saj ga mora izvršilni organ dovoliti, kar kaže na to, da je njegova odločitev oblikovalna (konstitutivna) (glej Komentar ZUP - obrazložitev k 293. členu).

11. Sodišče torej ne more slediti tožnici, da je z vložitvijo predloga dosegla zadržanje izvršitve inšpekcijskega ukrepa, poleg tega pa je iz listin upravnega spisa ugotoviti, da predlogu ni bilo ugodeno (sklep gradbene inšpektorice št. 06122-391/2007-127 z dne 21. 1. 2020, v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 0612-1/2018/22 z dne 31. 7. 2020), pa tudi ne tožbi v upravnem sporu vloženi zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe (sodba I U 1288/2020 z dne 2. 6. 2022 - dejstvo na katerega sicer sodišče svoje odločitve ne opira in ga ne šteje za relevantnega za obravnavano zadevo).

12. Razlogi, ki jih tožnica navaja v razdelku IV tožbe, za obravnavano zadevo, ko je predmet izpodbijanja sklep o denarni kazni, pa niso take narave, tudi ob vsebinsko pravilnem razlogovanju, da bi lahko bila tožnica na njihovi podlagi uspešna v obravnavanem upravnem sporu.

13. Sprememba načina izvršbe (iz izvršbe po drugih osebah v izvršbo s prisilitvijo) je odločitev sklepa z dne 2. 7. 2019 (2. točka izreka), ki je bil predmet izpodbijanja s tožbo v zadevi I U 122/2020 (sodba z dne 31. 5. 2022). V postopku zoper ta sklep je tožnica lahko ugovarjala tudi, da izvršba s prisilitvijo ni najmilejše sredstvo zanjo, da bi se dosegel namen izvršbe (285. člen ZUP). Ne gre pa pri navedenih razlogih za pravno relevantne razloge, ki bi vplivali na pravilnost izreka denarne kazni, kar je predmet presoje v obravnavanem primeru.

14. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Sodišče v obravnavanem primeru ni opravilo glavne obravnave, ker so se stranke obravnavi na podlagi 279.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (dopisa z dne 16. 6. 2022 in 15. 6. 2022) odpovedali.

15. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče sodbo zavrne trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.