Jedro

Tožeča stranka v obdobju štirih let od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, ni izpolnjevala finančnih pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Zato mora povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za BPP odločil, da je tožeča stranka dolžna povrniti stroške izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v znesku 366,00 EUR na tam naveden račun in v tam opredeljenem roku. V obrazložitvi je organ navedel, da je bila tožeči stranki z odločbo št. Bpp 790/2011 z dne 13. 5. 2011 odobrena brezplačna pravna pomoč za sestavo vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v kazenskem postopku, ki je v teku pri Okrajnem sodišču v Mariboru, pod opr. št. II K 11853/2009 do izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje. Iz istega naslova je bila izplačana nagrada in stroški odvetnika v znesku 366,00 EUR. Tožeča stranka v postopku ni uspela, glede na 49. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v zvezi s 30. členom ZBPP-C je organ opravil poizvedbe in ugotovil, da je tožeča stranka od 13. 1. 2015 zaposlena pri A. s.p., kjer je prejela plačo v mesečnem neto znesku v višini 605,20 EUR. V skladu z določbo drugega odstavka 21. člena ZSVarPre, po katerem se v primeru, da je upravičenec periodični dohodek šele začel prejemati, se je kot višina lastnega dohodka upošteva višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka. Na podlagi navedenega je upoštevaje 13. člen ZBPP ugotovil, da tožeča stranka več ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj dohodek tožeče stranke presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (538,40 EUR), zato je odločil, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da je v zadnjih treh mesecih povprečno prejela 423,05 EUR osebnega dohodka, ker se ji od zneska 605,20 EUR odtegujejo obveznosti do FURS zaradi sklepov o izvršbi v višini 182,15 EUR. S tem povprečni mesečni dohodek ne presega višine dvakratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato ni dolžna povrniti dodeljene brezplačne pravne pomoči. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč tožeči stranki naložil povrnitev stroškov postopka, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, ker se ji je v roku štirih let od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, njen finančni položaj izboljšal do te mere, da ne bi bila več upravičena do brezplačne pravne pomoči. Po določbi 49. člena ZBPP, ki ga je v skladu z 30. členom ZBPP-C (ta je vstopil v veljavo 4. 4. 2015) potrebno uporabiti v obravnavanem primeru, mora upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki v postopku ni uspel, povrniti ta sredstva, če se njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek). Če se ugotovi, da so nastopile okoliščine iz prvega odstavka tega člena, ravna pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po določbah tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti pravni pomoči (peti odstavek 49. člena).

V konkretnem primeru je bilo v postopku pred pristojnim organom za BPP kot nesporno ugotovljeno, da tožeča stranka v postopku, v katerem ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni uspela. Zato je v obravnavanem postopku, kot izhaja iz listinske dokumentacije, organ opravil poizvedbe, pridobil podatke iz uradnih evidenc in ugotovil, da je tožeča stranka od 13. 1. 2015 zaposlena pri A. s.p., in da je v obdobju zadnjih treh mesecev pred potekom štiri letnega roka od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč (odločba BPP 790/2011 z dne 13. 5. 2011), prejemala plačo v povprečni mesečni višini 605,20 EUR. Ker gre za samsko osebo, ta povprečni mesečni dohodek presega znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je 538,40 EUR (prvi odstavek 152. člena ZUJF v zvezi z 8. členom ZSVarPre in Sklepom o usklajeni višini minimalnega dohodka od 1. 8. 2014).

Glede na ugotovitev, da tožeča stranka v obdobju štirih let od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, ni izpolnjevala finančnih pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči, je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Tožbeni ugovori, da je dejanska neto plača nižja zaradi sklepov o davčni izvršbi, ki jih odteguje FURS, na drugačno odločitev ne morejo vplivati in jih sodišče kot neutemeljene zavrača. Za odločitev v obravnavani zadevi je relevanten podatek o neto plači določeni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki je razviden tudi iz predloženih plačilnih list, ne pa dejansko izplačilo, ki je nižje zaradi odtegljajev.

Sodišče je po povedanem tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.