Jedro

Tožnik ni ravnal v skladu s sklepom, s katerim mu je sodišče naložilo, da mora v 30 dneh, od prejema sklepa, popraviti in dopolniti tožbo, tako da bo vsebovala vse, kar je potrebno za obravnavanje in sicer da postavi določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, navede dejstva, na katera opira zahtevek in predlaga dokaze, na podlagi katerih bo mogoče ugotoviti zatrjevana dejstva. Sodišču je sicer poslal dopolnjeno tožbo, vendar tudi popravljena tožba še vedno ni primerna za obravnavo, ker ne vsebuje jasno opredeljenega tožbenega zahtevka. Delovno sodišče je sicer po določbah ZDSS-1 dolžno upoštevati preiskovalno načelo, vendar izvajanje dokazov po uradni dolžnosti nima povezave s samo sestavo tožbe, ki mora imeti obvezno vsebino, kot je predpisana v določbah 105. in 180. člena ZPP. Za obravnavanje je bistven določno in jasno oblikovan tožbeni zahtevek, ki pa ga niti tožba niti dopolnitev tožbe ne vsebujeta, zato je bilo potrebno v skladu z določbami 105. in 180. člena ZPP, zlasti pa 108. člena ZPP, tožnikovo tožbo zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 4. 8. 2011 z dopolnitvami (I. točka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, povrniti toženi stranki njene stroške postopka v znesku 1.251,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila (II. točka).

Zoper navedeni sklep se laično pritožuje tožnik, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je tožnik sodišču predložil podatke o izbrani kandidatki, ki pogojev za delo ne izpolnjuje, pri čemer je izvedena goljufija z dvema razpisoma. Tožena stranka je kršila 23. in 29. člen URS in kršila določila KZ-1. Za popolnost tožbe je potrebno, da se napiše naslov sodišča, tožečo stranko, toženo stranko in kakšen je tožbeni zahtevek ter podpis tožnika. Ne gre za vlogo, ki je nepopolna, zato ni dolžan plačati sodne takse. Tožba ima vse sestavine, ki jih zahteva 180. člen ZPP, pri čemer je tožnik vložil tudi nadzorstveno pritožbo in rokovni predlog, tako da je tožba in ne nepopolna vloga preverjena. Glede na faze postopka, v kateri je izdan sklep, se tožnik sklicuje na komentar člena 108 v knjigi Pravdni postopek. Uporaba določbe 108. člena ZPP pride v poštev le v primeru formalnih, ne pa tudi vsebinskih pomanjkljivosti. Razveljavitev razpisa in PZ je po 14. členu ZDR možna eno leto po vložitvi tožbe, nepremoženjski zahtevek je potekal s 1. 8. 2012, tako spor več ni nepremoženjski. Če sodišče ni stvarno pristojno, je sodni zaostanek, glede na datum vložitve tožbe, namerno povzročen, torej gre za goljufijo za toženo stranko, ki sama priznava krivdo. Sodna taksa se plača za popolno vlogo, ki je tožba. Izdana bi morala biti sodba na podlagi pripoznave, ker tožena stranka v odgovoru na tožbo priznava kandidiranje glede na dogovor. Sodišče potrjuje zakonitost postopkov in izbir dveh razpisov. Dokaz za to ni. Odločitev je arbitrarna in v nasprotju z dokazi in lastnimi sklepi sodišča. Pravni interes za tožbo je očitno izkazan. Izid javno objavljenega razpisa, da nihče ni izbran, nima v ZDR materialne pravne podlage. Ukinitev 14. člena ZDR/90 je imela nek legitimen razlog. Podaja se naznanitev kaznivega dejanja diskriminacije na podlagi izobrazbe za sodišče. Od VDSS se zahteva zavrnitev sklepa in vrnitev tožbe v obravnavo drugemu sodišču prve stopnje, ker se to sodišče zaradi opravljene diskriminacije izloča. Tožbe neizbranega kandidata ni dovoljeno zavreči. Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo tožnika zoper sklep z dne 19. 4. 2013 in v celoti prereka pritožbene navedbe tožnika. Stranka mora v pravdnem postopku pred sodiščem toženi stranki omogočiti, da se lahko učinkovito brani pred tožbo, torej da navaja argumente za svoja stališča, da se lahko izjavi tako glede dejanskih kot tudi pravnih vprašanj in da navaja dejstva in dokaze ter se izjavi o navedbah nasprotne stranke. Tako je nujno potrebno, da se tudi v primeru laičnih tožb in vlog strank njihove navedbe vsaj toliko razumljivo ter tožbeni zahtevki toliko določeni, tako glede glavne stvari in stranskih terjatev, da se lahko obravnavajo. Tožba mora biti razumljiva in vsebovati vse, kar je potrebno, da se lahko obravnava. V kolikor tožba ni takšna, mora sodišče opozoriti tožnika, da jo mora popraviti, sicer jo bo sodišče primorano zavreči. Navedeno se je zgodilo v konkretnem primeru. Tožena stranka priglaša stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob tem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti in na katere se le pavšalno sklicuje pritožba.

Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep o zavrženju tožbe izdalo potem, ko je ugotovilo, da tožnik ni ravnal v skladu s sklepom opr. št. Pd 142/2011 z dne 23. 8. 2011, s katerim mu je sodišče naložilo, da mora v 30 dneh, od prejema sklepa, popraviti in dopolniti tožbo, tako da bo vsebovala vse, kar je potrebno za obravnavanje in sicer da postavi določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, navede dejstva, na katera opira zahtevek in predlaga dokaze, na podlagi katerih bo mogoče ugotoviti zatrjevana dejstva. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik sodišču sicer poslal dopolnjeno tožbo, vendar tudi popravljena tožba še vedno ni primerna za obravnavo, ker ne vsebuje jasno opredeljenega tožbenega zahtevka, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Tožnik je bil v sklepu z dne 23. 8. 2011 tudi poučen, kako naj tožbo popravi oziroma dopolni, opozorjen pa je bil tudi na možnost brezplačne pravne pomoči in seznanjen s pogoji in roki za vložitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, s čimer bi si lahko zagotovil strokovno pomoč odvetnika, ki bi mu tudi pomagal sestaviti tožbo z določno opredeljenim tožbenim zahtevkom, ki bi bil primeren za nadaljnjo obravnavo. Delovno sodišče je sicer po določbah ZDSS-1 dolžno upoštevati preiskovalno načelo, na katerega se sklicuje tožnik v tožbi, vendar izvajanje dokazov po uradni dolžnosti nima povezave s samo sestavo tožbe, ki mora imeti obvezno vsebino, kot je predpisana v določbah 105. in 180. člena ZPP. Za obravnavanje je bistven določno in jasno oblikovan tožbeni zahtevek, ki pa ga niti tožba niti dopolnitev tožbe ne vsebujeta, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v skladu z določbami 105. in 180. člena ZPP, zlasti pa 108. člena ZPP tožbo zavrglo.

Sodišče je pravilno odločilo o stroških postopka, ki jih je sodišče odmerilo z zastopanjem tožene stranke po odvetniku. Sodišče je priznalo toženi stranki glede na postavljeno višino odškodnine 74.000,00 EUR nagrado po tar. št. 3100 v višini 1.023,10 EUR, pavšal v višini 20,00 EUR in DDV, skupaj torej 1.251,72 EUR.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. odstavek 365. člena ZPP).