18. 3. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 27. februarja. 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-5347/00 z dne 3. 1. 2001 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške v Ljubljani št. P-43047/99 z dne 9. 2. 2000 se zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. IV Ips 85/2001 z dne 4. 7. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S pravnomočno določbo o prekršku je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve prekrška po sedmem odstavku 120. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. - v nadaljevanju ZVCP). Izrečeni sta mu bili denarna kazen in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča je bila zahteva za sodno varstvo zavržena kot nedovoljena.

2.Pritožnik navaja, da Vrhovno sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo določbe 285. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. ter Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. - v nadaljevanju ZP), da se glede pravice do pravnega sredstva in glede postopka s pravnim sredstvom uporabijo določbe dosedanjega zakona, če je bila do uveljavitve ZP izdana odločba, zoper katero je po določbah dosedanjega zakona dovoljeno pravno sredstvo, pa ta odločba še ni bila vročena osebam, ki imajo pravico do pravnega sredstva. Po mnenju pritožnika je sklep Vrhovnega sodišča nezakonit. Podana naj bi bila kršitev 14., 22. in 25. člena Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče pritožbi ugodi, sklep Vrhovnega sodišča razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje.

B. - I.

3.Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je treba ustavno pritožbo vložiti v roku 60 dni od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da si pritožnik z vložitvijo nedovoljenega pravnega sredstva ne varuje roka za vložitev ustavne pritožbe. V obravnavani zadevi je bila zahteva za sodno varstvo zavržena kot nedovoljena. To pomeni, da je rok za vložitev ustavne pritožbe začel teči z vročitvijo odločbe Senata za prekrške. Ta pa je bila pritožniku vročena dne 22. 5. 2001, zato je ustavna pritožba, vložena dne 15. 10. 2001, prepozna in jo je Ustavno sodišče zavrglo.

B. - II.

4.Ustavna pritožba pa je dopustna zoper sklep Vrhovnega sodišča. Z njim je Vrhovno sodišče zahtevo za sodno varstvo zavrglo kot nedovoljeno. V skladu z zatrjevano kršitvijo 22. člena Ustave, ki je v razmerju do 14. člena Ustave specialna določba, bi Ustavno sodišče kvečjemu lahko presojalo ali izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča temelji na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču ali če je odločitev sodišča napačna ter brez razumne pravne obrazložitve in podlage.

Odločitev Vrhovnega sodišča je obrazložena in utemeljena ter ji po presoji Ustavnega sodišča ni mogoče odrekati razumne presoje. Določba 285. člena ZP spada med prehodne in končne določbe zakona, ki je začel veljati dne 1. 1. 1984, ter tako za presojo očitane kršitve ne more priti v poštev. Zato z izpodbijanim sklepom očitno ni mogla biti kršena ustavna pravica iz 22. člena Ustave.

5.Tudi pritožnikov očitek kršitve 25. člena Ustave je neutemeljen. Po tej določbi je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ustavno sodišče je že v svoji odločbi št. U-I-98/91 z dne 10. 12. 1992 (Uradni list RS, št. 61/92 in OdlUS I, 101) poudarilo, da smisel tega ustavnega zagotovila ni le v tem, da zagotavlja posamezniku pravico do vložitve pravnega sredstva, temveč predvsem v tem, da lahko z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese. Pravici do pritožbe po 25. členu Ustave odgovarja obveznost sodišča (organa), ki odloča o pritožbi, da pritožbo, če je dopustna, vsebinsko obravnava ter da se opredeli do tistih pritožbenih navedb, zaradi katerih bi bilo, če bi bile utemeljene, treba izpodbijano odločbo spremeniti oziroma razveljaviti. Da bi bilo razvidno ali je pritožbeno sodišče (organ) upoštevalo navedene zahteve, mora biti njegova odločba obrazložena. Pritožniku je bilo omogočeno, da je v postopku s pritožbo pred Senatom za prekrške učinkovito branil svojo pravico. Senat za prekrške je presojal utemeljenost pritožnikovih navedb in so do vseh navedb ustrezno opredelil in svojo odločitev obrazložil. Pravico do pritožbe je pritožnik imel in jo tudi izkoristil. Očitek pritožnika, da ni imel možnosti vložiti izrednega pravnega sredstva, pa ni utmeljena, saj Ustava zagotavlja le pravico do pritožbe in ne tudi do izrednega pravnega sredstva. Glede na navedeno očitno ne gre za kršitev 25. člena Ustave.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer