Jedro

Delitvena bilanca je enostranska računovodska listina, ker jo je sestavila tožena stranka sama. Tožena stranka zato s sestavitvijo delitvene bilance ni mogla ustanoviti nobene terjatve do tožeče stranke.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo, s katero je sodišče prve stopnje obsodilo toženo stranko, da mora plačati tožeči stranki 158.369.242,53 SIT, ki jih je tožena stranka prejela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za delovanje tožeče stranke v času od 1.1.1998 do 30.6.1998, pa jih ni prenakazala tožeči stranki, 25.218.780,00 SIT, ki so bili od prodaje stanovanj tožeče stranke nakazani na račun tožene stranke in 4.757.228,07 SIT, ki so bili na računu tožene stranke, namenjeni pa so bili za raziskovalno dejavnost tožeče stranke, skupno 188.345.242,60 SIT z zamudnimi obrestmi. Zavrnilo pa je zahtevek na plačilo višjega denarnega zneska iz naslova sredstev za raziskovalno dejavnost tožeče stranke, in zahtevek za popravek delitvene bilance.

Tožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje sodbo vložila revizijo. V reviziji zatrjuje, da so bile bistveno kršene določbe pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP na pritožbeni stopnji in da je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo (2. in 3. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Revizijskemu sodišču predlaga spremembo drugostopenjske sodbe, podrejeno pa razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

Revizija je bila vročena tožeči stranki in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Stranki Dogovora o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti v zvezi z izločitvijo SPS Psihiatrična klinika iz javnega zavoda Klinični center Ljubljana (Dogovor), sta bili tožeča in tožena stranka. Za delitev sredstev, pravic in obveznosti med njima veljajo zato določbe Dogovora. Stranki Dogovora nista vanj vključili tudi določbe, da je delitvena bilanca njegov sestavni del. Delitvena bilanca torej nima moči pogodbene določbe.

Sklep vlade Republike Slovenije o izločitvi strokovne poslovne skupnosti Psihiatrične klinike iz javnega zavoda Klinični center Ljubljana in ustanovitvi javnega zavoda Psihiatrična klinika Ljubljana je ustanovitveni akt tožeče stranke, ne pa predpis iz drugega odstavka 27. člena ZOR. Zato določba četrtega odstavka 28. člena Sklepa, da je sestavni del Dogovora delitvena bilanca, delitveni bilanci ne daje narave obveznega sestavnega dela Dogovora.

Delitvena bilanca ni pravni akt. Je enostranska računovodska listina, ki jo je sestavila tožena stranka sama zaradi razdelitve sredstev, pravic in obveznosti med strankama spora v zvezi z izločitvijo tožeče stranke iz tožene stranke. Tožena stranka zato s sestavo delitvene bilance ni mogla ustanoviti nobene terjatve do tožeče stranke, pa tudi ne spremeniti določb Dogovora (ki je dvostranski pravni akt). To pa ne pomeni, da sodišče, ki je upoštevajoč Dogovor na podlagi ugotovljenih dejstev napravilo pravilen pravni sklep, da tožena stranka ni imela terjatve, ki bi jo lahko pobotala z vtoževano terjatvijo tožeče stranke, ne bi moglo pri ugotavljanju relevantnih dejstev - višine terjatev tožeče stranke, upoštevati podatkov delitvene bilance. V takšnem ravnanju sodišča ni zato zazreti nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, še sploh pa ne nejasnosti razlogov, oziroma da bi bili razlogi sodbe sami s seboj v nasprotju.

Zakaj sodišče zaradi priprav za revidiranje računovodskega izkaza (tožena stranka ne pove, kje) ne bi moglo odločiti, tožena stranka v reviziji ne pojasni. Res ni stvar izvedenca, da v izvedeniškem mnenju podaja tudi pravna stališča o sporni stvari. To pa pri sojenju ne zmanjšuje upoštevnosti dejstev, ki jih je ugotovil. Zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni. Odločitvi sodišč druge in prve stopnje materialnopravno pravilno temeljita na Dogovoru. Kolikor pa tožena stranka izraža v reviziji nestrinjanje z raznimi dejanskimi ugotovitvami, ki so bile podlaga za sojenje, oziroma s potjo, po kateri je sodišče prišlo do omenjenih dejanskih ugotovitev, pa je stvar ugotavljanja dejanskega stanja. To pa ni predmet revizijskega izpodbijanja (3. točka prvega odstavka 370. člena ZPP).