Jedro

Presoja višine odškodnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna v roku 15 dni tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 14.100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 3. 2010 do dne plačila ter odškodnino za premoženjsko škodo v znesku 306,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 3. 2010 do dne plačila (I. točka izreka). Kar je tožnik zahteval več oziroma drugače, je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da je toženka dolžna v roku 15 dni tožniku povrniti pravdne stroške, in sicer odvetniške stroške v znesku 1.241,64 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od dneva poteka paricijskega roka do dneva plačila (III. točka izreka), povrniti pa mu je dolžna tudi stroške za izvedenca travmatologa in izvedenko psihiatrične stroke v znesku 1.049,92 EUR, in sicer v korist proračuna Republike Slovenije na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Kranju, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od dneva poteka paricijskega roka do dneva plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper I. točko sodbe sodišča prve stopnje se pritožuje toženka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni ali pa jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Oporeka prisojeni odškodnini za nepremoženjsko škodo in prisojeni odškodnini za premoženjsko škodo, češ da sta previsoki. Navaja, da je tožnik utrpel lahko poškodbo. Posledice na tožnikovem zdravju in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem so bile posledično lažje oblike. Tudi nevšečnosti v zvezi s psihiatričnim zdravljenjem niso bile tako obsežne, da bi bil tožnik upravičen do prisojenega zneska odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem. Glede na telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca travmatologa dr. A. A., znaša pravična denarna odškodnina za to obliko škode le 5.200,00 EUR. Glede na navedeno je previsoko odmerjena tudi odškodnina za strah. Pravična denarna odškodnina za to obliko škode znaša 1.800,00 EUR. Prav tako je previsoko odmerjena odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Sodna izvedenka psihiatrične stroke dr. B. B. je pojasnila, da je mogoče pričakovati stabilno izboljšanje psihičnega stanja z zaključkom sodnih postopkov in tožnikovim osebnostnim dozorevanjem med 25. in 30. letom starosti, saj takrat dozorijo tisti predeli možganov, ki sodelujejo v samopomirjenju glede anksioznosti. Glede na navedeno je nemogoče sprejeti odločitev, da bodo posledice posttravmatske stresne motnje pri tožniku trajne ter da ne bo prišlo do izboljšanja. Zato znaša pravična denarna odškodnina iz tega naslova 4.000,00 EUR. V zvezi z odškodnino za premoženjsko škodo iz naslova tuje nege in pomoči navaja, da je pravična vrednost urne postavke za tujo pomoč 3,00 EUR, kar potrjuje tudi obstoječa sodna praksa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje je tožnik v obravnavanem škodnem dogodku z dne 25. 10. 2009 (eksploziji ročne bombe) utrpel rano na vratu z metalnimi tujki v mišičju vratne hrbtenice, rano na desnem stegnu z metalnim tujkom v mišičju in rano na desni goleni z metalnim tujkom v mišičju, rane na levem stegnu z metalnimi tujki v mišičju ter rano na desni goleni z metalnim tujkom v mišičju, kar vse predstavlja lahke telesne poškodbe in tožnikov primer uvršča med lahke primere po Fisherju. Pri tožniku se je kot reakcija na škodni dogodek razvila tudi posttravmatska stresna motnja.

5. Pritožba nasprotuje prisojeni denarni odškodnini iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenem kot previsoki, pri čemer konkretizirano ne izpodbija dejanskih ugotovitev, ki jih je sodišče prve stopnje pri odmeri upoštevalo. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki imajo dokazno podlago v izvedenskem mnenju sodnega izvedenca travmatologa, izhaja, da je tožnik zaradi telesnih poškodb najprej trpel dva dni hude telesne bolečine, nato deset dni srednje hude telesne bolečine, ves preostali čas zdravljenja pa bolečine lažje intenzitete, ki jih občasno čuti še zdaj. Pri zdravljenju telesnih poškodb je trpel tudi določene nevšečnosti (operacija v lokalni prevodni anesteziji, cepljenje proti tetanusu, prevezovanje ran, jemanje analgetikov in antibiotikov, kontrolni pregledi pri specialistih in splošnem zdravniku, nezmožnost za delo v trajanju tri tedne po poškodbi). Poleg tega je po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki imajo dokazno podlago v izvedenskem mnenju sodne izvedenke psihiatrične stroke, tožnikova posttravmatska stresna motnja (anksioznost) terjala psihiatrično zdravljenje z obiski psihiatra in uvajanjem ter jemanjem antidepresiva in pomirjeval kot nevšečnostmi. V prvi fazi intenzivne ambulantne obravnave je šlo za zvezen proces v trajanju 11 mesecev. V drugi fazi, v kateri je tožnik še sedaj, pa gre za občasno ambulantno obravnavo. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je bilo tožniku dne 2. 2. 2015 (ponovno) predpisano pomirjevalo za tri mesece. Sodišče prve stopnje je tožniku zaradi pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem odmerilo odškodnino v znesku 6.100,00 EUR. Ne drži pritožbeni očitek, da je prisojena odškodnina za to vrsto škode previsoka. Poleg nepremoženjske škode, ki izvira iz tožnikovih telesnih poškodb, je treba upoštevati še nepremoženjsko škodo, ki izvira iz posledic škodnega dogodka v tožnikovi psihi. Gre za nevšečnosti v zvezi z zgoraj opisanim dolgotrajnim zdravljenjem anksioznosti. Po tem se tožnikov primer razlikuje od drugih primerov, v katerih so oškodovanci utrpeli le telesne poškodbe lažje narave. Ob upoštevanju vsega navedenega prisojena odškodnina v znesku 6.100,00 EUR iz naslova telesnih bolečin in nevšečnostih med zdravljenjem ni pretirana, temveč predstavlja pravično denarno odškodnino.

6. Za strah je sodišče prve stopnje tožniku odmerilo odškodnino v znesku 2.300,00 EUR. Prisojena odškodnina je primerna glede na ugotovljeno intenzivnost in trajanje strahu. Po prepričljivih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki imajo dokazno podlago v izvedenskih mnenjih in izpovedi tožnika, je tožnik trpel strah za izid zdravljenja telesnih poškodb, povezan s tem, da delcev eksplozivnega telesa zaradi tveganosti posegov ni bilo mogoče odstraniti iz vseh predelov telesa, med drugim tudi ne iz mišičja vratne hrbtenice, kjer se delec nahaja pri vratni žili. Nadalje se je pri tožniku po prepričljivih ugotovitvah sodišča prve stopnje zaradi strahu razvila celo posttravmatska stresna motnja, ki je zahtevala že opisano psihiatrično zdravljenje. Po pojasnjenem pritožba ne more doseči znižanja odškodnine za strah na 1.800,00 EUR s sklicevanjem na to, da je tožnik utrpel le lahke telesne poškodbe, ki po naravi stvari nimajo za posledico zahtevnega zdravljenja z negotovim rezultatom.

7. Pritožba se neutemeljeno zavzema za znižanje prisojene denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti iz 5.700,00 EUR na 4.000,00 EUR. Pritožba navaja, da na podlagi izvedenskega mnenja sodne izvedenke psihiatrične stroke ni mogoče zaključiti, da bodo posledice posttravmatske stresne motnje trajne in da ne bo prišlo do izboljšanja, vendar pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje ni sprejelo takšnega zaključka. Upoštevalo je, da se sedaj ne da napovedati, ali bo sedaj že večletna anksioznost izzvenela s polnim osebnostnim dozorevanjem ali ne (tožnik še ni dosegel razvojnega stanja mladega odraslega človeka, ki ga štejemo za obdobje med 25. in 30. letom). Odškodnino je zato odmerilo glede na obstoječe stanje. Po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne izpodbija, ima tožnik zaradi obravnavanih telesnih poškodb trajne anatomske in funkcionalne posledice zaradi metalnih tujkov na levi strani vratu, na levem stegnu in levi goleni, ki so vzrok bolečin pri fizičnih aktivnostih. Manj sposoben je za fizične aktivnosti stoje in med hojo. Ker bi mu tujki v levi nogi zaradi narave dela (neprestano stoječe delo) povzročali bolečine, tožnik ne more opravljati poklica frizerja, za katerega se je izšolal, in sedaj opravlja sedeče delo. Že ob upoštevanju opisanega prikrajšanja tožnika na področju poklicnega udejstvovanja in ob upoštevanju tožnikove starosti predstavlja znesek 5.700,00 EUR primerno odškodnino za to vrsto škode (179. člen Obligacijskega zakonika – OZ), zato njegovo znižanje ni utemeljeno.

8. Skupaj odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo v znesku 14.100,00 EUR predstavlja približno 14 povprečnih neto plač v času sojenja in ustrezno upošteva načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine kot temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo.

9. Pritožba kot primerno urno postavko za tujo pomoč ocenjuje znesek 3,00 EUR, kar utemeljuje s pavšalnim sklicevanjem na obstoječo sodno prakso. Pri tem ne izpodbija dejanskih ugotovitev glede vrste in obsega tuje pomoči, ki jo je potreboval tožnik pri vseh domačih opravilih (preoblačenju, osebni higieni, pripravi hrane, itd.) prve tri tedne v povprečju eno uro na dan, nudili pa so mu jo domači. Ob upoštevanju vsebine tuje pomoči je priznana urna postavka za tujo pomoč v višini 5,00 EUR, ki jo je sodišče prve stopnje določilo po prostem preudarku v skladu s 216. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), primerna in ne odstopa od zneskov, ki jih priznava sodna praksa.

10. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Pritožbeno sodišče je odločilo še o stroških pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP). Toženka ni priglasila pritožbenih stroškov. Tožnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, ker ta ni pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 155. člena ZPP).