Jedro

Pritožbeni organ mora z navedbo svojih razlogov odgovoriti, katere pritožbene navedbe so utemeljene in katere ne. Tožena stranka pa je v obrazložitvi svoje odločbe na konkretne navedbe pritožnika odgovorila samo s pavšalnimi navedbami, da so bili rezultati volitev pravilno vnešeni v centralni računalniški program za izračun in razdelitev mandatov in da je računalniški program pravilno deloval. S to opustitvijo je kršila pravila postopka po 3. točki 1. odstavka 237. člena ZUP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani akt Občinskega sveta Občine Vodice, št. 011-08/2010-001 z dne 27. 12. 2010, odpravi; odpravi se tudi sklep pod točko 2.1.1., ki ga je Občinski svet Občine Vodice sprejel na svoji 2. redni seji dne 22. 12. 2010 in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega upravnega spora v višini 350,00 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožnik je že dne 28. 10. 2010 podal pritožbo zoper odločitev občinske volilne komisije o potrditvi mandatov članom Občinskega sveta Občine Vodice. V pritožbi je navedel, da jo vlaga v skladu s 100. členom Zakona o lokalnih volitvah (ZLV) v zakonitem roku in sicer glede podelitve mandatov za svetnike Občine Vodice. V obrazložitvi je navedel, da se Občina Vodice deli na 3 volilne enote. V vsaki volilni enoti se voli po 5 svetnikov. Pritožnik je v volilni enoti 1 kandidiral na listi SDS in od vseh list dosegel 4. volilni rezultat s 111. glasovi, kot je razvidno iz zapisnika volilne komisije. Iz njegove liste ga nihče ni prehitel s preferenčnimi glasovi. Tako se mu ni zdelo logično, da je v volilni enoti 1 imenovan svetnik (A.A. z liste neodvisnih krajanov), ki je prejel 52 glasov. Ne gre za 5. svetniško mesto, za katerega bi lahko verjel, da se deli po d´Hondtovem pravilu (ostanki volilnih glasov), ampak je bilo „prestavljeno“ že 4. svetniško mesto. Gre za proporcionalni volilni sitem in mandati se podeljujejo po volilnih enotah, kar se v njegovem primeru ni zgodilo. Verjetno so bili podatki v centralni računalniški sistem javljeni, kot da gre v Občini Vodice za 1 volilno enoto, kar pa verjetno predstavlja grobo kršitev ZLV. Pozval je občinski svet, da na svoji prvi seji pritožbo obravnava in pravilno potrdi mandate.

Tožena stranka je s sklepom št. 011-07/2010-001 z dne 9. 11. 2010 odločila, da se pritožbi pritožnika ne ugodi. Pritožnik je zoper navedeni sklep vložil pritožbo, o kateri je Upravno sodišče RS s sodbo opr. št. I U 1700/2010 z dne 9. 12. 2010 odločilo tako, da je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, z napotkom, da mora občinski svet v izreku odločbe (skupaj z odločitvijo o nespornih mandatih), posebej odločiti tudi o spornem pritožnikovem mandatu.

Tožena stranka je (v ponovljenem postopku) izdala odločbo, s katero je pritožnikovo pritožbo zavrnila kot neutemeljeno. Svojo odločitev najprej utemeljuje z navedbo, da je občinski svet pritožnikovo pritožbo zavrnil, ker je ugotovil, da je občinska volilna komisija (OVK) pri ugotavljanju mandatov na podlagi izvedenih lokalnih volitev 2010 pravilno ugotovila število glasov, ki jih je dobila posamezna kandidatna lista v posamezni volilni enoti ter skladno z ZLV pravilno razdelila mandate med kandidate za člane Občinskega sveta Občine Vodice. Po zaključku glasovanja je OVK Občine Vodice s strani volilnih odborov prejela zapisnike o poteku volitev in izidov glasovanja; vsi zapisniki so bili pravilno oblikovani in podpisani in zoper delo volilnih odborov ni bilo nobenega ugovora, zato je štela, da so izidi glasovanja pravilni. V nadaljevanju obrazložitve navaja, da je OVK po prejemu zapisnikov volilnih odborov vse rezultate volitev vnesla v centralni računalniški program za izračun in dodelitev mandatov, s katerim upravlja DVK oziroma MJU. Trditev, da so bili rezultati vnešeni v program, kot da gre za eno volilno enoto na področju celotne občine, ne drži, saj je OVK ponovno preverila pravilnost vnosa podatkov v program in opravila poizvedbe o tem, ali program pravilno deluje. Pravilnost vnosa podatkov je bila potrjena na seji OVK dne 12. 10. 2010. Na isti seji se je OVK seznanila tudi s poizvedbami pri DVK in MJU o pravilnosti delovanja programa. Z obeh strani je bilo potrjeno, da program deluje pravilno. Iz poročila predsednika OVK Občine Vodice, ki ga je podal na konstitutivni seji občinskega sveta dne 9. 11. 2010, izhaja, da se je OVK že pred začetkom volilnih opravil seznanila, da se bo pri ugotavljanju mandatov uporabljal centralni računalniški program DVK in ni predvidela, da bi se mandati ugotavljali kako drugače, npr. samo z uporabo 16. člena ZLV. Sicer pa bi bilo treba vsako odstopanje od splošno sprejetega ugotavljanja mandatov, v katerem se za izračun mandatov upoštevajo vsa pravila iz ZLV, predhodno objaviti.

Pritožnik v pritožbi navaja, da je bil na lokalnih volitvah 2010 na listi SDS kandidat za člana Občinskega sveta Občine Vodice, in sicer je kandidiral v 1. volilni enoti. SDS v navedeni volilni enoti zaradi nepravilnosti pri ugotavljanju mandatov ni dobila nobenega mandata, čeprav bi ji moral biti dodeljen en mandat. V tem primeru bi bil pritožnik kot kandidat na listi SDS izvoljen v občinski svet. Z izpodbijano odločbo, s katero je bila zavrnjena pritožnikova pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije, je bila prizadeta njegova pasivna volilna pravica. Kolikor bi bile pri podelitvi mandatov napake odpravljene, bi bil pritožnik na listi SDS izvoljen v občinski svet. Uveljavlja, da je tožena stranka mandate v občinski svet podelila oziroma potrdila nepravilno. Lista SDS je v 1 volilni enoti prejela 111 glasov (kar je bil izmed vseh list 4. volilni rezultat), pritožnika pa s preferenčnimi glasovi ni prehitel noben kandidat z iste liste. Občinska volilna komisija ali pa računalniški program sta pri nadaljnjem izračunu storila napako, ki ima za posledico nepravilno podelitev posameznih mandatov po volilnih enotah, med drugim tudi pritožnikovega, saj bi, kot izhaja iz tabele št. 1-3 (izračun po 16. členu ZLV), stranki SDS pripadla le 2 mandata, medtem ko ji v resnici pripadajo 3 mandati. Po izračunu, ki ga je skladno z določili 15 – 17 člena ZLV, izdelal tožnik na podlagi pojasnilnih izračunov, vsebovanih v Zakonu o lokalnih volitvah (Lokalne volitve 2010, Zbirka predpisov, Uradni list RS, 2010) in kot je razviden iz tabelaričnega prikaza, ki ga je pritožnik pritožil že v pritožbi z dne 22. 11. 2010 kot sestavni del pritožbene argumentacije, bi morali biti od preostalih 11 mandatov na podlagi ostankov glasov listam SDS dodeljeni trije mandati (tabela št. 2). Mandati bi se morali deliti zaporedoma in v volilni enoti, kjer so ostanki najbližje Harejevemu količniku, kar glede na izračunane ostanke pomeni, da bi moral biti SDS dodeljen v vsaki volilni enoti en mandat, torej tudi v prvi volilni enoti en mandat. Rezultati, ki jih je potrdila občinska volilna komisija, so nelogični, saj izključujejo ustrezno zastopanost mandatov po posameznih volilnih enotah oziroma neutemeljeno preskakujejo mandate z višjim oziroma boljšim ostankom. Po določilu 17. člena ZLV se namreč mandati, ki jih dobijo istoimenske liste, pri delitvi mandatov na ravni občine po 16. členu ZLV, dodelijo listam v volilnih enotah, ki imajo največje ostanke glasov v razmerju do količnika v volilni enoti iz 15. člena tega zakona. Tu pa je, kot meni tožnik, prišlo do napake oziroma nelogičnosti, ki jo izkazujejo predloženi tabelarični izračuni in kar neposredno vpliva na njegov mandat. Ob treh mandatih, ki jih je po 16. členu ZLV pridobila SDS s svojimi tremi listami v treh volilnih enotah, bi bilo glede na proporcionalni volilni sistem edino pravilno in logično, da ji je v vsaki volilni enoti dodeljen en mandat, v prvi volilni enoti, pa je, kot rečeno, ostala brez mandata. Dejansko so v Občini Vodice mandati razdeljeni tako, kot da bi šlo za eno volilno enoto (izključno po 16. členu ZLV), kar pa ne izključuje zastopanost mandatov po posameznih volilnih enotah, kar ni v skladu z ZLV. Glede na navedeno pritožnik sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep o potrditvi mandatov članom občinskega sveta odpravi ter pritožbo tožnika vrne v ponovno odločanje toženi stranki z ustreznimi navodili za ponovno odločanje; oziroma predlaga, da sodišče izpodbijani sklep o potrditvi mandatov članom občinskega sveta spremeni tako, da potrdi mandat tožniku B.B., ki je za Občinski svet Občine Vodice kandidiral v prvi volilni enoti na listi stranke SDS in posledično na novo pravilno določi ostale mandate v tistih volilnih enotah, na katere bo sprememba učinkovala. Hkrati zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, brez posebnega odgovora na tožbo.

K 1. točki izreka : Pritožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je predmet presoje akt tožene stranke, s katero je le-ta zavrnila pritožnikovo pritožbo kot neutemeljeno.

Po proučitvi obravnavane zadeve sodišče ugotavlja, da odločitev tožene stranke ni pravilna in ni skladna z napotki iz sodbe opr. št. I U 1700/2010 z dne 9. 12. 2010. Obrazložitev odločbe drugostopenjskega organa po oceni sodišča ni v skladu z določbo 254. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki v 2. odstavku določa, da se morajo v obrazložitvi odločbe druge stopnje presoditi vse pritožbene navedbe. To pomeni, da mora pritožbeni organ v okviru pritožbenih navedb z navedbo svojih razlogov odgovoriti, katere pritožbene navedbe so utemeljene in katere niso utemeljene. Tožena stranka je v obrazložitvi svoje odločbe na konkretne navedbe pritožnika, da mandati v občinski svet niso bili razdeljeni pravilno in da v 1. volilni enoti lista SDS ni dobila nobenega mandata, čeprav bi ji moral biti dodeljen en mandat in bi v tem primeru pritožnik kot kandidat na listi SDS bil izvoljen v občinski svet in je pritožnik v zvezi s tem priložil tudi svoj izračun, odgovorila samo s pavšalnimi navedbami, da so bili rezultati volitev pravilno vnešeni v centralni računalniški program za izračun in razdelitev mandatov in da je računalniški program pravilno deloval. Ker tožena stranka na pritožbene navedbe, relevantne za odločitev, ni argumentirano odgovorila, je s to svojo opustitvijo kršila pravila postopka po 3. točki 1. odstavka 237. člena ZUP. Sodišče je zato na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka nakazane pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti ustrezno odpraviti, po potrebi tudi s predhodno predložitvijo računalniško pridobljenih rezultatov volitev in razdelitvi mandatov državni volilni komisiji, ki bo računalniško pridobljene volilne rezultate še „ročno“ izračunala. S tem v zvezi sodišče dodaja, da je navedba tožene stranke v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da bi morala vsako odstopanje od splošnega ugotavljanja volilnih rezultatov predhodno objaviti, neutemeljena, saj se potreba po dodatnem, ročnem izračunu volilnih rezultatov, pokaže šele v samem postopku.

Zaradi učinkovitega vodenja nadaljnjega postopka pa sodišče glede na predmet odločanja v konkretnem primeru, to je v zvezi z varstvom volilne pravice, posebej opozarja, da bo morala tožena stranka v ponovljenem postopku, skladno z določbo 10. odstavka 15.b člena ZLS in določbo 2. odstavka 100. člena ZLV, izdati samo en (skupni) akt, s katerim bo odločila tako o nespornih mandatih, kakor tudi o spornem pritožnikovem mandatu (skladno z določbo 12. odstavka 15.b člena se šteje, da je z odločitvijo o spornem mandatu odločeno o pritožbi kandidata). V obravnavanem primeru tožena stranka namreč ni izdala in tožniku ni vročila pisnega odpravka sklepa o potrditvi mandatov članom občinskega sveta, ki ga je sprejela na svoji 2. redni seji dne 22. 12. 2010 pod točko 2.1.1., zaradi česar tožniku ni bilo omogočeno učinkovito uveljavljanje pravice do pravnega sredstva in sodnega varstva v skladu z Ustavo RS (25. in 23. člen Ustave). Glede na navedeno je sodišče skupaj z odpravo izpodbijane odločbe, glede na naravo stvari oziroma vsebino zadeve, odpravilo tudi sklep tožene stranke, sprejet na njeni 2. redni seji dne 22. 12.2010 pod točko 2.1.1., ker je le-ta je v povezavi z izpodbijanim aktom. Zadeva se vrne v stanje, v katerem je bila, preden sta bila izpodbijana upravna akta izdana (3. odstavek 64. člena ZUS-1).

Tožena stranka mora izdati nov akt (z odločitvijo o nespornih mandatih in posebej o spornem pritožnikovem mandatu) v 30-ih dneh od prejema te sodbe in je v ponovnem postopku, glede vodenja postopka, vezana na pravno mnenje sodišča. K 2. točki izreka : Ker je sodišče tožbi ugodilo, je odločilo tudi, da mora tožena stranka tožniku v skladu z določilom 3. odstavka 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. V skladu z navedenim določilom se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, v nadaljevanju Pravilnik). Na podlagi 2. odstavka 3. člena Pravilnika je sodišče tožniku prisodilo ustrezen pavšalni znesek, upoštevajoč pri tem, da je tožnika v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik in da je bilo o zadevi odločeno na seji senata.