Jedro

Dejstvo, da zavarovanec ne zna utemeljiti svojega predloga za podaljšanje bolniškega staleža, ne more biti odločilno. Zgolj na tej podlagi je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je odločba imenovanega zdravnika o zaključku bolniškega staleža zakonita, ne da bi ugotavljalo, kakšen je bil razlog, da se tožnikov bolniški stalež ni podaljšal, ali je bil ta razlog na strani tožnika oziroma ali je bil za to sam odgovoren, ker se ni pravočasno zglasil pri osebnem zdravniku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba zdravstvene komisije št. ... z dne 16. 9. 2010 in sklep imenovanega zdravnika št. ... z dne 25. 8. 2010 ter da se mu prizna začasna nezmožnost za delo tudi od 10. 8. 2010 dalje.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da se pritožbi ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je odločba z dne 26. 7. 2010 bila poslana zgolj njegovemu pooblaščencu v času sodnih počitnic. Pooblaščenec je vročevalcu – pošti sporočil, da je v času od 19. 7. 2010 do 23. 8. 2010 pisarna zaprta. Odločbo z dne 26. 7. 2010 je prejel dne 24. 8. 2010, po tistem, ko je prišel z dopusta in ugotovil, da je bila vročena s fikcijo vročitve. Po prejemu odločbe je po posvetu s tožnikom izvedel, da tožnik odločbe ni prejel, da pa je prejel odločbo z dne 25. 8. 2010, s katero se mu je začasna zadržanost z dnem 10. 8. 2010, zaključila. Zoper to odločbo, s katero se mu je bolniški stalež zaključil z dne 10. 8. 2010, se je tožnik pritožil in vložil tožbo, katera je predmet tega spora. Zoper odločbo z dne 26. 7. 2010 ni vložil tožbe, ker se mu s to odločbo bolniški stalež ni zaključil, temveč se mu je le podaljšal . V času, ko bi še imel rok za vložitev tožbe, je prejel odločbo, s katero je bolniški stalež z dnem 10. 8. 2010, zaključen. V kolikor bi tožnik odločbo prejel 10. 8. 2010, bi lahko odšel k zdravniku, ki je nadomeščal njegovega osebnega zdravnika in zaprosil za podaljšanje bolniškega staleža, tako pa je za podaljšanje bolniškega staleža do 10. 8. 2010 izvedel šele 13. 8. 2010 ob prvem obisku pri zdravniku. Nadaljnji očitek tožniku je, da se dne 27. 7. 2010 ni javil na kontrolo, kot je bil naročen in da se je javil šele 13. 8. 2010 z željo za podaljšanje bolniškega staleža za nazaj. Tožnik je z dnem 21. 7. 2010 začel s fizioterapiijo. Kot običajno je bilo dogovorjeno, da se zglasi na kontrolo po končani fizioterapiji. Napotnico za fizioterapijo mu je dala njegova osebna zdravnica. Ne spominja se, da bi takrat dobil kakšna druga navodila oziroma da se dne 27. 7. 2010 zglasi na kontrolo. K svoji osebni zdravnici se je dne 13. 8. 2010 zglasil z namenom, da bi dvignil bolniški list. Njegove osebne zdravnice takrat ni bilo, zato je odšel k nadomestni zdravnici. Tam je izvedel, da mu je bil z odločbo z dne 26. 7. 2010 bolniški stalež podaljšan do 10. 8. 2010. Iz odgovorov na vprašanja, ki jih je podala imenovana zdravnica izhaja, da se je tožnik dne 23. 8. 2010 ponovno zglasil pri osebni zdravnici, da mu odpre bolniški stalež od 16. 8. 2010, do katerega pa naj ne bi bil upravičen, ker naj bi fizioterapijo opravljal od 16. 8. 2010 do 23. 8. 2010 in ni bila indicirana s strani zdravnika. Navedeno dejstvo je zmotno ugotovljeno in ga ni bilo mogoče preizkusiti z zaslišanjem imenovane zdravnice oziroma s postavitvijo izvedenca. Tožnik je bil, kot je razvidno iz kartončka fizioterapije, na fizioterapiji od 21. 7. 2010 do 23. 8. 2010. Fizioterapija je bila tožniku prekinjena zaradi dopusta fizioterapevtke tako, da fizioterapije ni začel 16. 8. 2010, temveč jo je takrat le nadaljeval. Tožnik je dne 23. 8. 2010 s fizioterapijo zaključil in odšel do svojega osebnega zdravnika na kontrolo, kot je to bila dotedanja dogovorjena praksa. Iz razlogov sodbe izhaja, da je v konkretnem primeru tožnik sam odgovoren za prekinitev, ker se ni pravočasno zglasil pri osebnem zdravniku in predlagal podaljšanja bolniškega staleža. Okoliščine, kateri zdravnik je zapisal v karton tožnika, naj se zglasi na kontrolo dne 27. 7. 2010, niso raziskane, niti ni raziskano, zakaj naj bi bil tega dne naročen na kontrolo. Meni, da so podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker se tožnika o teh okoliščinah ni neposredno zaslišalo, prav tako pa ni bila neposredno zaslišana imenovana zdravnica. Sicer pa je glavni razlog, zakaj je sodišče zavrnilo tožbo tožnika, dejstvo, da tožnik zoper odločbo z dne 26. 7. 2010 ni vložil tožbe.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da dejansko stanje še ni popolno in pravilno ugotovljeno ter posledično ni pravilno uporabljeno materialno pravo oziroma je odločitev najmanj preuranjena.

Sodišče prve stopnje je v tem sporu presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 16. 9. 2010 ter prvostopno odločbo št. ... z dne 25. 8. 2010, s katero je imenovani zdravnik odločil, da je z dnem 10. 8. 2010 zavarovancu, sedaj tožniku, začasna zadržanost od dela zaključena s strani izbrane osebne zdravnice.

V obrazložitvi dokončne odločbe z dne 16. 9. 2010 je navedeno, da je iz predloga imenovanemu zdravniku z dne 23. 8. 2010 razvidno, da se tožnik ni javljal na kontrole osebnemu zdravniku, zaradi česar mu je osebni zdravnik z dnem 10. 8. 2010 zaključil bolniški stalež in da dne 23. 8. 2010 tožnik želi, da mu osebni zdravnik ponovno odpre bolniški stalež pod isto diagnozo od 16. 8. 2010 dalje, ko je ponovno začel s fizikalno terapijo brez napotitve osebnega zdravnika, kar naj bi bilo razvidno iz fotokopije FTH kartončka. V obrazložitvi citirane odločbe je še navedeno, da je imenovani zdravnik že upošteval izvid kirurga z dne 22. 4. 2010, v katerem meni, da je potrebno urediti tožnikov status glede njegove eksistence. Obenem zdravstvena komisija glede na izkazano medicinsko dokumentacijo in zdravstvene težave, ki jih navaja tožnik v pritožbi meni, da je tožnika potrebno napotiti h specialistu medicine dela, prometa in športa ali na invalidsko komisijo za oceno njegove delovne zmožnosti.

Sodišče prve stopnje je takšno dokončno odločbo z dne 16. 9. 2010 ter prvostopno odločbo z dne 25. 8. 2010 štelo kot pravilno in zakonito in zapisalo, da je ugotavljalo, če je toženec pravilno odločil o zdravstvenem stanju tožnika, pri tem pa povzelo pismene izjave imenovane zdravnice (list. št. 19) in zaključilo, da je bil tožnikov bolniški stalež 10. 8. 2010 zaključen z odločbo 26. 7. 2010 in da zoper njo ni vložil pravnega sredstva.

V tem postopku ni predmet obravnave odločba zdravstvene komisije št. ... z dne 26. 7. 2010. Tako, da so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na citirano odločbo, neutemeljene in za pritožbeno rešitev zadeve irelevantne. V izpodbijanih odločbah z dne 25. 8. 2010 in z dne 16. 9. 2010 se ne imenovani zdravnik in ne zdravstvena komisija, tudi ne sklicujeta na citirano odločbo z dne 26. 7. 2010 in tudi sama odločitev ne temelji na formalnih, ampak dejanskih razlogih. Tako se imenovani zdravnik, zlasti pa zdravstvena komisija, v izpodbijanih odločbah sklicujeta na osebnega zdravnika in na njegove ugotovitve. Ti razlogi v obravnavani zadevi še niso dovolj razčiščeni.

Glede na takšno stanje in pritožbene navedbe, ko tožnik vztraja, da se ne spomni, da bi bil naročen na kontrolo 27. 7. 2010, je potrebno z osebnim zdravnikom razčistiti, ali je bil tožnik naročen na kontrolo in kdaj in ali se ni javil osebnemu zdravniku ter ali je bil to razlog za zaključek bolniškega staleža ali pa tožnikovo zdravstveno stanje. V zvezi s tožnikovim zdravstvenim stanjem je potrebno razčistiti, kakšno zdravstveno stanje je osebni zdravnik pri tožniku ugotovil dne 23. 8. in če drži, da je pri pregledu ugotovil le omejeno gibljivost vratne hrbtenice v vse smeri. V kolikor je osebna zdravnica ugotovila takšno stanje, naj sodišče tudi razčisti, kaj pomeni takšna ugotovitev tožnikovega zdravstvenega stanja za opravljanje njegovega dela oziroma ali je ob takšnem stanju bil začasno nezmožen za delo ali ne. Če sam zavarovanec ne zna utemeljiti svojega predloga za podaljšanje bolniškega staleža, to ne more biti odločilno in tudi sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da je bil razlog, da se tožnikov bolniški stalež ni podaljšal, na strani tožnika oziroma je bil za to sam odgovoren, ker se ni pravočasno zglasil pri osebnem zdravniku.

Nadalje je z osebnim zdravnikom potrebno razčistiti vprašanje v zvezi s fizioterapijo, ali le-ta ni bila indicirana in ali se je lahko sam tožnik odločil za fizioterapijo. Tožnik vztraja, da je dne 16. 8. le nadaljeval z julija začeto fizioterapijo, ki je bila zaradi dopustov prekinjena. Nadalje pa bo sodišče prve stopnje razčistilo tudi, kakšno je bilo tožnikovo zdravstveno stanje dne 13. 8. 2010, ko se je zglasil pri osebnem zdravniku. Sporno je namreč vprašanje začasne nezmožnosti za delo po 10. 8. 2010 in ali so za to obstajali zdravstveni razlogi.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje zaslišalo tožnikovo osebno zdravnico in z njo razčistilo vsa navedena sporna vprašanja. Šele po tako dopolnjenem dokaznem postopku, bo sodišče prve stopnje presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca in odločilo o tožnikovem tožbenem zahtevku.