Jedro

Sodni izvedenec ni tisti, ki bi odločal o tem, ali je razpis naroka za glavno obravnavo smotrn, ampak se je na vabilo sodišča dolžan odzvati in priti na narok. Če z naroka izostane in za takšno ravnanje nima opravičljivega razloga, ga sodišče kaznuje z denarno kaznijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z denarno kaznijo 400,00 EUR kaznovalo izvedenski organ ...Ljubljana, ..., Ljubljana.

Zoper navedeni sklep je izvedenski organ vložil pritožbo, v kateri navaja, da je izvedenec mag. R.Č., dr. med., 6. 6. 2011 zaradi neodložljivih delovnih obveznosti opravičil odsotnost na obravnavi, ki je bila razpisana za dne 14. 7. 2011. Obenem je ponovno kot že v pisnem izvedenskem mnenju sodišče opozoril, da v predmetni sporni zadevi, dokler ne pridobi izvedensko mnenje ergonoma in izvedensko mnenje ortopeda, ne more veljavno in zanesljivo razsoditi o vzroku invalidnosti III. kategorije. Šele kot bosta s strani sodišča pridobljeni predlagani izvedenski mnenji, je smotrna ponovna sodna obravnava in zaslišanje izvedencev članov inštitutskega konzilija strokovnjakov, sicer ne. Poudarjeno je bilo, da inštitutski izvedenci nimajo, glede na do sedaj razpoložljive podatke, v strokovnem in pravnem smislu kaj novega dodati oziroma pojasniti na sodišču. Potem ko je sodišče preložilo obravnavo na datum 5. 9. 2011, mag. R.Č., dr. med., na navedeno obravnavo ni bil pisno vabljen kot izvedenec. Izvedenskemu organu nadalje ni jasno, zakaj sodišče razpisuje obravnave, če ni dovolj objektivnih podatkov za razsodbo, kar pomeni izgubo časa in denarja tako za sodišče, kot tudi za stranke. Glede na 231. člen je ustavno (pravilno: Delovno in socialno sodišče v Ljubljani) v predmetni zadevi članici ...: doc. dr. M.D.F., dr. med. in doc. dr. A.F., dr. med., napačno vabilo na obravnavo kot priči, kar je razvidno in obvestila sodišča z dne 13. 7. 2011 o preklicu naroka. Šele v naslednjih vabilih je sodišče obe priči prekvalificiralo v izvedenca. Obe izvedenki sta v dopisu št. ... z dne 14. 6. 2011 opravičili izostanek na sodišču za dne 14. 7. 2011. Sklicevali sta se na že omenjeno opravičilo z dne 6. 6. 2011, s katerim sta se strinjali in menili, da je njuna prisotnost na naroku tako s finančnega vidika, predvsem pa s strokovno-medicinskega vidika nesmotrna, saj sodišče v omenjeni zadevi nima dovolj objektivnih podatkov in zato ne more veljavno in zanesljivo razsoditi v zadevi. Doc. dr. M.D.F., dr. med., je v dopisu št. ... z dne 29. 9. 2011 (?) zaradi nujne odsotnosti opravičila svoj izostanek z obravnave za dne 5. 9. 2011 in obvestila sodišče, da se bo omenjenega dne obravnave udeležila doc. dr. A.F., dr. med. doc. dr. M.D.F., dr. med. je torej opravičila svoj izostanek, zato je dosojena denarna kazen neopravičena in protipravna. Iz zapisa doc. dr. A.F., dr. med., ki je bila zaslišana kot priča (?) z dne 29. 9. 2011, je razvidno, da je predsednica senata na sodišču večkrat žalila izvedenski organ. Zadeva je bila z dopisom št. ... z dne 29. 9. 2011 že posredovana Delovnemu in socialnemu sodišču. Izvedenski organ predlaga, da pritožbeno sodišče odpravi izpodbijani sklep.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. odstavka 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6. , 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti kršitev določb postopka, na katere opozarja pritožnik v pritožbi.

Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje s sklepom opr. št. V Ps 2927/2007 z dne 2. 2. 2011 za izdelavo izvedenskega mnenja postavilo izvedenski organ ... Ljubljana, ..., Ljubljana. Navedeni organ je pod št. ... z dne 5. 4. 2011, dne 7. 4. 2011 sodišču posredoval pisno izvedensko mnenje in tudi stroškovnik za odmero in plačilo izvedenine. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. V Ps 2927/2007 z dne 17. 5. 2011 odmerilo izvedenino in toženi stranki naložilo, da jo v roku 15 dni izplača izvedenskemu organu. Za dne 14. 7. 2011 je razpisalo glavno obravnavo, na katero je vabilo poleg strank v postopku tudi člane izvedenskega organa, ki so bili podpisani pod pisno izvedensko mnenje in sicer mag. R.Č., dr. med., dr. A.F., dr. med. in doc. dr. M.D.F.. Izvedenec mag. R.Č., dr. med., je dne 6. 6. 2011 sodišču posredoval opravičilo, v katerem povzema stališče, kakršno je bilo zavzeto že v pisno podanem izvedenskem mnenju in sicer, da sodišče, dokler ne pridobi predlaganih dodatnih izvedenskih mnenj, ne more veljavno in zanesljivo razsoditi o vzroku III. kategorije invalidnosti. Šele po pridobitvi dodatnih izvedenskih mnenj je smotrna ponovna sodna obravnava. Inštitutski izvedenci zato nimajo v strokovnem in pravnem smislu glede ugotavljanja poklicnega vzroka invalidnosti tožnice kaj novega dodati oziroma pojasniti na sodišču. Izvedenec je v pisnem opravičilu še navedel, da se zaradi vnaprejšnjih neodložljivih delovnih obveznosti na naroku dne 14. 7. 2011 ne more zglasiti. Dne 14. 6. 2011 sta sodišču posredovali dopis tudi doc. dr. M.D.F., dr. med. in doc. dr. A.F., dr. med., ki se z odgovorom, ki ga je posredoval mag. R.Č., v celoti strinjata in predlagata sodišču, da prekliče narok. Sodišče je narok za dne 14. 7. 2011 preklicalo ter ga preložilo na 5. 9. 2011. O preklicu in preložitvi naroka so bili člani izvedenskega organa tudi ustrezno obveščeni. Dne 20. 7. 2011 je predstojnica izvedenskega organa doc. dr. M.D.F., dr. med., sodišču posredovala obvestilo o odsotnosti, iz katerega izhaja, da je v tem tednu (torej v tednu, ko je bil razpisan nov narok za glavno obravnavo), odsotna in se naroka ne bo mogla udeležiti. Naroka se lahko udeleži doc. dr. A.F., dr. med. Dne 5. 9. 2011 se je naroka udeležila le doc. dr. A.F., dr. med., ki jo je sodišče tudi zaslišalo na glavni obravnavi. Zaradi odsotnosti vabljenih doc. dr. M.D.F., dr. med. in mag. R.Č., dr. med., je sodišče na tej obravnavi sprejelo sklep, da se zaradi neopravičenega izostanka navedenih članov izvedenskega organa, le-ta kaznuje z denarno kaznijo.

ZPP v 1. odstavku 246. člena določa, da kdor je določen za izvedenca, se je dolžan odzvati vabilu in dati svoj izvid in mnenje. V 1. odstavku 253. člena pa je nadalje določeno, da sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi, ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo.

Upoštevaje navedene določbe pritožbeno sodišče najprej poudarja, da izvedenec ni tisti, ki bi odločal o smotrnosti razpisa obravnave, ter, ali je dovolj objektivnih podatkov za razsodbo. Naloga sodišča je, da izpelje dokazni postopek in da razsodi v sporni zadevi, medtem ko je naloga izvedenskega organa, da skladno s sklepom sodišča izdela izvedensko mnenje ter da se vabilu sodišča odzove in na zahtevo sodišča tudi poda ustno izvedensko mnenje na obravnavi, kot to izhaja iz že citiranih določb 246. in 253. člena ZPP. Stvar presoje sodišča je, ali bo izvajalo dodatne dokaze, kot so jih na primer predlagali izvedenci, nikakor pa sodišče ni vezano na njihove predloge.

ZPP v 1. odstavku 248. člena določa, da sodišče lahko kaznuje v denarju do 1.300,00 EUR izvedenca, ki ne pride na narok, čeprav je bil v redu povabljen in svojega izostanka ne opraviči, izvedenca, ki brez upravičenega razloga noče opraviti izvedenskega dela in izvedenca, ki brez upravičenega razloga ne opravi izvedenskega dela v roku, ki ga je določilo sodišče. Sodišče se je odločilo, da bo na naroku zaslišalo vse tri člane izvedenskega organa, ki so tudi podpisali pisno izvedensko mnenje. Izvedenec, član izvedenskega organa mag. R.Č., dr. med., svoje odsotnosti na naroku dne 5. 9. 2011 sploh ni opravičil. Glede pritožbenih navedb, da je že v dopisu z dne 6. 6. 2011 pojasnil, zakaj meni, da razpis obravnave ni smotrn oziroma je nepotreben, pa je pritožbeno sodišče že pojasnilo, da izvedenec ni tisti, ki bi odločal o tem, ali je nek razpis obravnave smotrn in da taka stališča izvedenca nikakor ne morejo pomeniti opravičenega razloga, zakaj se obravnave ne udeleži. Iz že citiranih določb ZPP povsem jasno izhaja, da je izvedenec dolžan priti na obravnavo. Izostanek izvedenca je opravičen le, če izkaže, da so obstajali utemeljeni opravičljivi razlogi, zaradi katerih na narok ni mogel pristopiti. Takih opravičljivih razlogov pa ni izkazala niti doc. dr. M.D.F., dr. med., saj iz njenega dopisa z dne 20. 7. 2011 izhaja zgolj, da bo v tednu, ko je razpisana obravnava, odsotna, brez da bi za svojo odsotnost sodišču predložila kakršenkoli dokaz, na podlagi katerega bi lahko sodišče preizkusilo, ali je njena odsotnost opravičena.

V tem primeru pa je tudi po stališču pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje v že citirani določbi 1. odstavka 248. člena imelo ustrezno podlago za kaznovanje izvedenskega organa. Izostanek članov izvedenskega organa je bil namreč neopravičen. Sodišče je sicer imelo podlago, da izvedenski organ kaznuje v višjem znesku, vendar se je odločilo, da izreče denarno kazen v nižjem znesku (400,00 EUR). Očitno je presodilo, da bo tudi ta denarna kazen prispevala k temu, da se bo izvedenski organ v bodoče odzval na vabilo sodišča in da bodo člani izvedenskega organa na naroku podali izvid in mnenje kot je to določeno v 1. odstavku 246. člena ZPP. Pritožbeno sodišče se s tako določeno višino denarne kazni strinja.

Glede ostalih pritožbenih navedb in sicer, da naj bi sodišče izvedence vabilo kot priče, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da že iz vabil na narok za dne 14. 7. 2011, ki je bil preklican in preložen na 5. 9. 2011, izhaja, da so bili vsi trije člani izvedenskega organa vabljeni kot člani tega izvedenskega organa, torej kot izvedenci, ne pa kot priče. Sodišče jih je tudi opozorilo, da če se sodnemu vabilu ne bodo odzvali, jih bo lahko kaznovalo z denarno kaznijo, na zahtevo stranke pa jim bo lahko naložilo tudi povrnitev stroškov, ki bi jih povzročili z neopravičenim izostankom.

Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na domnevno žaljivo ravnanje razpravljajoče sodnice, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je bilo za odločitev v sporni zadevi bistven zgolj odgovor na vprašanje, ali je bila neudeležba članov izvedenskega organa, ki so bili vabljeni na narok za glavno obravnavo, opravičena ali ne. To pa pomeni, da drugi razlogi, na katere se sklicuje izvedenski organ v pritožbi, na odločitev pritožbenega sodišča v zvezi z izpodbijanim sklepom, niso vplivali oziroma so bili za rešitev zadeve v pritožbenem postopku pravno irelevantni.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.