Jedro

V kolikor je torej tožena stranka menila, da zavrnitev njenega dokaznega predloga predstavlja procesno kršitev, bi le-to morala grajati takoj. Po uveljavitvi pravila o takojšnjem grajanju procesnih kršitev je namreč postal trenutek, ko sodišče razglasi konec dokazovanja, izrazito pomemben procesni trenutek. Tedaj mora stranka opozoriti na morebitne dokaze, ki so bili spregledani. Tožena stranka je s svojim molkom na neizvedbo dokaza pristala, zaradi česar tega ne more več uspešno uveljavljati s pritožbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Ker gre za spor majhne vrednosti, je v zadevi odločila sodnica posameznica v skladu s petim odstavkom 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah, 2495 Ig 182/2007 z dne 07. 05. 2007 vzdržalo v veljavi v 1., 3. in 4. točki izreka, toženi stranki pa naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

3. Pritožba je bila vročeni v odgovor tožeči stranki, ki na pritožbo ni odgovorila .

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče uvodoma opozarja na neupoštevne pritožbene očitke v zvezi z izvedbo dokaznega postopka (konkretno: očitek, da ni bil izveden predlagani dokaz z zaslišanjem priče LZ). 286.b člen ZPP-D je uvedel breme takojšnjega grajanja procesnih kršitev, poznejše grajanje, vključno v pravnih sredstvih pa se upošteva le, če stranka izkaže, da teh kršitev brez svoje krivde ni mogla prej navesti. V kolikor je torej tožena stranka menila, da zavrnitev njenega dokaznega predloga predstavlja procesno kršitev, bi le-to morala grajati takoj. Tožena stranka v pritožbi zatrjevane kršitve v postopku na prvi stopnji ni grajala, v pritožbi pa niti ne trdi, da je brez svoje krivde ni mogla grajati. Po uveljavitvi pravila o takojšnjem grajanju procesnih kršitev je namreč postal trenutek, ko sodišče razglasi konec dokazovanja, izrazito pomemben procesni trenutek. Tedaj mora stranka opozoriti na morebitne dokaze, ki so bili spregledani. Tožena stranka je s svojim molkom na neizvedbo dokaza pristala, zaradi česar tega ne more več uspešno uveljavljati s pritožbo.

6. Ker je obravnavana zadeva spor majhne vrednosti (prvi odstavek 495.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je mogoče v skladu s specialno določbo prvega odstavka 458. člena ZPP sodbo izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

7. Pritožbeni očitki, ki se nanašajo na aktivno legitimacijo, predstavljajo grajo predvsem pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa zgoraj navedenih pritožbenih razlogov, ki jih dovoljujejo določbe postopka v sporih majhne vrednosti. Ugotovitve o tem, v čigavem imenu je bilo naročilo dano in komu (fizični ali pravni osebi), o tem, ali je na naslovu popravila registrirana firma, zakaj se je pritožnik pogovarjal in dogovarjal z ZK osebno, zaključki v zvezi s predajo prometnega dovoljenja ter kdo je plačal nesporni del, so dejanske narave. V sporih majhne vrednosti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožbe ni (prvi odstavek 458. člena ZPP); teh vprašanj s pritožbo torej ni mogoče znova načenjati in ne morejo biti predmet pritožbenega obravnavanja. Navedeno velja tudi glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na zatrjevane napake in reklamacije.

8. Višje sodišče pa kot utemeljena ocenjuje pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zaključke izpodbijane sodbe pri sklicevanju na delovne naloge v zvezi z ugotavljanjem obsega naročila: sodišče prve stopnje je namreč navedlo, da je bila storitev naročena v obsegu kot izhaja iz delovnih nalogov z dne 11. 05. (2005) in 22. 09. 2005, ni pa pojasnilo, zakaj je bil vtoževani račun izdan šele 10. 04. 2006. Prav tako ni jasno, kateri delovni nalog (v zvezi z vtoževanim računom) je bil napisan naknadno. Višje sodišče sprejema logično razlago izpodbijane sodbe glede naknadnega podpisa delovnega naloga, vendar pa bi moralo sodišče prve stopnje v zvezi s tem pojasniti, kaj konkretno ni bilo plačano oziroma koliko je po navedenih delovnih nalogih tožena stranka sploh plačala, saj je priča ZK izpovedal, da so bile storitve po nalogih iz leta 2005 plačane kot to utemeljeno opozarja tudi pritožba. Prav tako bi moralo sodišče prve stopnje pojasniti neskladje med vsebino predloženih delovnih nalogov ter vtoževanim računom.

9. Ker torej izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker je višje sodišče glede na naravo kršitve ocenilo, da je samo ne more odpraviti, je izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP).

10. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).