Jedro

Dolžnik zaključka sodišča prve stopnje, da je njegov ugovor v delu, v katerem se nanaša na novo izvršilno sredstvo neobrazložen, ne izpodbija, sodišče druge stopnje pa se takemu zaključku pridružuje, saj se strinja da trditve, da naj upnik preostanek dolga zahteva od dolžnikove delodajalke, ter pavšalno ugovarjanje zastaranja terjatve, ne predstavljajo obrazloženega ugovarjanja novemu sredstvu izvršbe - prodaji nepremičnin.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor (I. točka izreka) ter izvršbo delno ustavilo za v izreku specificirane zneske (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev o ugovoru se je pravočasno pritožil dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v predmetnem postopku uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Poudarja, da je bila delodajalka dolžna odtegniti zneske do končnega poplačila ter da mu je odtegovala tako dolgo, da je mislil, da je že vse poplačano. Meni, da v kolikor terjatev res ni bila dokončno poplačana, bi mu upnik lahko poslal kakšno obvestilo že prej, ne pa da je čakal toliko let, da so se natekle obresti, glede na to, da je bila glavnica že v celoti poplačana. Poudarja, da upnik tudi ni navedel pravega zneska glavnice, zato naj to stori zdaj, da bo vedel kolikšen je še njegov dolg.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z izpodbijanim delom sklepa je sodišče odločilo o dolžnikovemu ugovoru zoper sklep In 90/2014 z dne 27. 8. 2014, s katerim je sodišče dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Pri izdaji navedenega sklepa o nadaljevanju izvršbe je sledilo upnikovemu predlogu z dne 15. 7. 2014. Pri tem je ravnalo skladno s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ, ki mu omogoča, da lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov, izvršbo z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Zoper sklep o dovolitvi oziroma o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe lahko dolžnik vloži ugovor le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu ali predmetu izvršbe, kar pomeni, da lahko ugovarja le zoper novo sredstvo in predmet izvršbe (smiselna uporaba 53. v zvezi s 34. členom ZIZ). V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ).

5. Dolžnik zaključka sodišča prve stopnje, da je njegov ugovor v delu, v katerem se nanaša na novo izvršilno sredstvo, neobrazložen, ne izpodbija, sodišče druge stopnje pa se takemu zaključku pridružuje, saj se strinja, da trditve, da naj upnik preostanek dolga zahteva od dolžnikove delodajalke ter pavšalno ugovarjanje zastaranja terjatve, ne predstavljajo obrazloženega ugovarjanja novemu sredstvu izvršbe – prodaji nepremičnin.

6. Dejstvo, da je dolžnik menil, da je dolg že poplačan v posledici izvršbe na njegovo plačo, pa prav tako ne more predstavljati utemeljenega ugovornega razloga v okviru ugovora po izteku roka, saj kot pravilno navede sodišče prve stopnje, gre za pavšalno in nedokazano navedbo, kar utemeljuje zaključek o neobrazloženosti ugovora tudi v tem delu. Dolžnik pa zgolj s pritožbenim ponavljanjem pavšalnih trditev o napačnem prepričanju glede poplačila dolga ne more izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje o neobrazloženosti tudi tega dela ugovora.

7. Glede na navedeno in ker tudi pri preizkusu izpodbijanih sklepov po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ) pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev in nepravilnosti, je pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).