Jedro

Če upnik med izvršilnim postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti umakne predlog za izvršbo, sodišče ustavi postopek. Umik izvršbe je namreč dispozitivno procesno dejanje upnika, za katerega le-ta od dolžnika ne potrebuje soglasja, zato v tem primeru sodišče le ustavi izvršbo. Glede navedenega ni bistveno, ali je dolžnik obveznost izpolnil prostovoljno še pred upnikovim umikom predloga ali to, da je ugovor dolžnik vložil že pred upnikovim umikom predloga, temveč to, da izterjevana terjatev ne obstaja več in da je upnikov umik izvršilnega predloga konstitutivne narave, izvršilni postopek zoper dolžnika ne bo več tekel, z obravnavanjem ugovora pa si pravnega položaja dolžnik ne more več izboljšati. Kljub temu, da je dolžnikov ugovor vložen pred umikom predloga za izvršbo, je tako tudi v tem primeru potrebno zavreči ugovor zaradi odpadlega pravnega interesa, saj si dolžnik z odločitvijo o njem ne more izboljšati svojega pravnega položaja oziroma izpodbijana odločitev v njegov pravni položaj ne posega.

Izrek

I. Pritožba se zoper I. točko izreka zavrže, zoper II. in III. točko izreka pa se zavrne in se sklep v II. in III. točki izreka potrdi.

II. Stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se postopek ustavi (I. točka izreka sklepa), da se ugovor po izteku roka zavrže (II. točka izreka sklepa) in da se predlog dolžnika za odmero stroškov ugovora po izteku roka zavrne (III. točka izreka sklepa).

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožujeta dolžnika. Navajata, da nista prejela vloge upnika z dne 18. 11. 2022, da bi se do nje opredelila, v kateri je ta umaknil predlog za izvršbo in predlagal ustavitev postopka, kar je nesprejemljivo, sploh glede na to, ker se sodišče pri obrazložitvi stroškov sklicuje na trditve upnika glede seznanjenosti upnika z odstranitvijo stebričkov. Sicer pa četudi je upnik umaknil predlog za izvršbo, to ne pomeni, da sodišče ni bilo dolžno vsebinsko obravnavati ugovora, oziroma bi dolžnika moralo pozvati, ali pri njem vztrajata, saj je ta še kako utemeljen. Dolžnika sta namreč vseh 6 količkov odstranila iz meje, kar je upnik še kako vedel in ne drži, da se je s tem seznanil šele s prejemom ugovora. Navedeno upnik namreč trdi le zato, da mu ne bi bilo treba kriti stroškov ugovora po izteku roka. Šlo je namreč za take posege v zemljo, da je upnik to vedel, saj je vedel, da ga stebrički motijo pri vožnji. Sodišče je očitno le slepo verjelo upniku, da za izpolnitev ni vedel. Četudi dolžnika res nista izrecno navedla, kdaj sta izpolnila obveznost, je bilo to najkasneje na dan vložitve ugovora, upnik pa je za umik potreboval še en mesec dni. Sodišče bi moralo ugovoru ugoditi, saj upnik ni izpolnil dolžnosti takojšnjega umika predloga, ampak je to storil šele, ko je bil na to pozvan. Dolžnika sta pravni interes imela ob vložitvi ugovora, stroški ugovora in vloge z dne 27. 10. 2022 (dostava barvnih fotografij), pa so bili potrebni za izvršbo oziroma jih je povzročil upnik, ker ni pravočasno umaknil predloga za izvršbo. Strank sodišče ni obravnavalo enakopravno. Priglašata pritožbene stroške.

3.Upnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in zahteval povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4.Pritožba zoper 1. točko izreka ni dovoljena, v preostalem pa ni utemeljena.

5.Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je tudi pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Pravni interes za vložitev pritožbe ima le stranka, za katero je izdana odločba neugodna. Odsotnost pravnega interesa za pritožbo pa pomeni, da ta ni dovoljena (prvi in četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). V 1. točki izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje izvršbo ustavilo, kar je dolžnikoma v korist in zato zanju ne predstavlja neugodne odločitve. Glede na navedeno dolžnika nimata pravnega interesa za pritožbo zoper ustavitev izvršbe, zato njuna pritožba v tem delu ni dovoljena. Višje sodišče je po pojasnjenem pritožbo zoper 1. točko izreka zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6.Višje sodišče je izpodbijani sklep v še obravnavanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

7.V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje na podlagi upnikovega umika predloga za izvršbo ustavilo izvršbo, ugovor dolžnikov po izteku roka pa je zavrglo zaradi odpadlega pravnega interesa. Prav tako pa dolžnikoma ni priznalo ugovornih stroškov, in sicer z obrazložitvijo, da sta dolžnika svojo obveznost iz izvršilnega naslova izpolnila po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, kdaj sta to storila, pa v ugovoru po izteku roka nista navedla. Upnik je predlog za izvršbo umaknil po seznanitvi z izpolnitvijo obveznosti, zato sodišče ne more šteti, da je dolžnikoma neutemeljeno povzročil ugovorne stroške, ki bi se jim dolžnika lahko izognila s pravočasno izpolnitvijo svoje obveznosti. Glede na navedeno morata po stališču sodišča prve stopnje dolžnika sama trpeti stroške ugovora po izteku roka in stroške dopolnitve le-tega s fotografijami z ustrezno ločljivostjo.

8.Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, vendar deloma iz drugih materialno pravnih razlogov. Ugovor je nedovoljen, če ga vloži oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je ugovoru odpovedala ali ga umaknila, ali če vlagatelj ugovora ni imel pravnega interesa zanj (četrti odstavek 343. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Osnovna predpostavka vsakega pravnega sredstva je namreč pravovarstvena potreba oziroma pravni interes (smiselno tretji odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ta je podan le tedaj, če gre za odločitev, ki je stranki v škodo, ali, povedano drugače, če je s pravnim sredstvom mogoče doseči za stranko ugodnejšo rešitev. Ustavitev izvršilnega postopka je dolžniku nedvomno v korist, saj izvršilni postopek zajema prisilno izvršitev upnikove terjatve, ki ima za dolžnika tudi dodatne stroškovne posledice.

9.Če upnik med izvršilnim postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti umakne predlog za izvršbo, sodišče ustavi postopek (43. člen ZIZ). Umik izvršbe je namreč dispozitivno procesno dejanje upnika, za katerega le-ta od dolžnika ne potrebuje soglasja, zato v tem primeru sodišče le ustavi izvršbo (drugi odstavek 43. člena ZIZ). Glede navedenega ni bistveno, ali je dolžnik obveznost izpolnil prostovoljno še pred upnikovim umikom predloga ali to, da je ugovor dolžnik vložil že pred upnikovim umikom predloga, temveč to, da izterjevana terjatev ne obstaja več in da je upnikov umik izvršilnega predloga konstitutivne narave, izvršilni postopek zoper dolžnika ne bo več tekel, z obravnavanjem ugovora pa si pravnega položaja dolžnik ne more več izboljšati. Kljub temu, da je dolžnikov ugovor vložen pred umikom predloga za izvršbo, je tako tudi v tem primeru potrebno zavreči ugovor zaradi odpadlega pravnega interesa, saj si dolžnik z odločitvijo o njem ne more izboljšati svojega pravnega položaja oziroma izpodbijana odločitev v njegov pravni položaj ne posega (primerjaj Jan Zobec, Lojze Ude, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 361 in sklepe VSL I p 464/2011, Ip 306/2013, Cpg 203/2004, Ip 606/2008, VSC I Ip 311/2008 in I Ip 11/2018 ter druge). Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju ugovora dolžnikov po izteku roka je tako pravilna.

10.Na tem mestu kot neutemeljene ocenjuje dolžnikove pritožbene trditve, da bi mu sodišče prve stopnje moralo vročiti tudi vlogo, v kateri je upnik predlog za izvršbo umaknil. Umik predloga za izvršbo je namreč konstitutiven ter povzroči ustavitev izvršilnega postopka že s samo vložitvijo upnikove vloge v spis (odločitev sodišča o umiku predloga za ustavitev izvršbe torej niti ni potrebna, temveč je sklep o tem le ugotovitvene narave). Z vročitvijo vloge dolžnikoma oziroma z izjavo v zvezi s takšno vlogo omenjena tako ne bi nikakor mogla vplivati na samo ustavitev postopka, zato kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodišče prve stopnje po naravi stvari ni moglo zagrešiti. Kolikor pa dolžnika dvomita, da je upnik vložil umik predloga za izvršbo, pa bi kot stranki postopka kadarkoli lahko vpogledala v spis, da bi se o tem prepričala.

11.Dolžnika uveljavljata tudi, da se je sodišče prve stopnje na omenjeno upnikovo vlogo sklicevalo tudi pri obrazložitvi odločitve glede stroškov postopka, in sicer na trditev, da se je upnik z izpolnitvijo obveznosti seznanil šele s prejemom ugovora dolžnikov. Višje sodišče ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sicer res delno oprlo na omenjeno trditev, in sicer, kot pravilno uveljavljata dolžnika, neutemeljeno, saj omenjene trditve upnik niti z ničemer ni izkazoval. Vendar pa navedeno dejstvo ne predstavlja nosilnega in pravilnega razloga za odločitev, saj je odločitev pravilna iz drugih razlogov. Tudi, če bi se dolžnika tako izjavila, da se upnik z izpolnitvijo obveznosti ni seznanil šele s prejemom ugovora po izteku roka (in bi to tudi izkazala), je odločitev sodišča prve stopnje namreč še vedno materialnopravno pravilna in na to s takšno izjavo ne bi mogla vplivati. Navedeno višje sodišče pojasnjuje v nadaljevanju.

12.Potrebo po sprožitvi izvršilnega postopka je v obravnavanem primeru povzročilo dejstvo, da dolžnika svoje obveznosti v dolžnem roku nista izpolnila, kar se odraža tudi v pravnomočnosti sklepa o izvršbi. V takšnem primeru uspeha dolžnika v postopku ni mogoče razumeti na način, da nato tekom postopka (končno) izpolni obveznost, ki mu jo je nalagal že izvršilni naslov, v zvezi s tem pa nato vloži vlogo, za katero priglasi odvetniške stroške. Takim stroškom bi se, kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje, dolžnika lahko izognila s pravočasno izpolnitvijo obveznosti (torej še v roku, določenem v izvršilnem naslovu). Upniku tudi ni mogoče očitati, da mora v takem primeru takoj umakniti predlog za izvršbo, bistveno je le, da dolžniku neutemeljeno ne povzroči nastanka nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki so v posledici oprave same izvršbe. Do navedenega v obravnavani zadevi ni prišlo, saj se prisilna izvršba (kljub prostovoljni izpolnitvi obveznosti, z izterjavo predujma za stroške izvršbe) ni opravila. Iz navedenih razlogov je po pojasnjenem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da upnik dolžnikoma ni neutemeljeno povzročil stroškov ugovora po izteku roka (z dopolnitvijo), odločitev sodišča prve stopnje pa je pravilna tudi v tem delu.

13.Sodišče prve stopnje strank v postopku ni obravnavalo neenakopravno, pri čemer višje sodišče dodaja, da ima upnik, ki razpolaga z izvršilnim naslovom, po naravi stvari privilegiran položaj, enako pa je potrebno obravnavati osebe, ki so v enakem pravnem položaju (splošno načelo enakosti iz 14. člena Ustave). Zato dolžnikoma nastalih stroškov tudi ni mogoče priznati na podlagi kriterija potrebnosti, ki je rezerviran za presojo upnikovih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ).

14.Po pojasnjenem pritožba zoper 2. in 3. točko izreka sklepa ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep v 2. in 3. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15.Dolžnika s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 43, 43/2, 55, 55/1, 55/1-8, 58, 58/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.