Jedro

Tožena stranka ni zatrjevala, da bi tožeča stranka višino najemnine in obratovalnih stroškov usklajevala v nasprotju z dogovorom med pravdnima strankama. Glede na podane trditve tožeče stranke in ugotovitev sodišča prve stopnje, da predstavlja podlago vtoževanega zneska najemna pogodba s sklenjenima aneksoma št. 1 in 3, bi morala tožena stranka tožbenemu zahtevku jasno in konkretizirano nasprotovati. To v konkretnem primeru pomeni, da bi morala izrecno oporekati, da je tožeča stranka uporabila napačen indeks rasti oziroma da je najemnino in obratovalne stroške usklajevala prepogosto, torej v nasprotju z dogovorom v aneksu št. 3.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem prvem odstavku I. točke izreka ter v II. točki izreka potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje in pritožbena dejanja

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 50747/2009 - 2 z dne 21. 4. 2009 vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka, po katerem je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati 33.623,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2009 dalje do plačila in ji povrniti 87,87 EUR stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 5. 2009 dalje do plačila (prvi odstavek I. točke izreka). V delu 1. in 3. točke izreka, po katerem je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti še 10.059,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2009 dalje do plačila ter 119,28 EUR stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 5. 2009 dalje do plačila, pa je navedeni sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo (drugi odstavek I. točke izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 1.857,55 EUR s pripadki (II. točka izreka).

2. Proti prvem odstavku I. točke izreka ter II. točki izreka te sodbe se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), torej zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka tožene stranke s pripadki, katere je tudi priglasila.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

Razlogi za zavrnitev pritožbe

5. V obravnavani zadevi tožeča stranka vtožuje plačilo najemnine in obratovalnih stroškov za mesece januar do vključno april 2009. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je tožena stranka na podlagi najemne pogodbe z dne 3. 4. 2007 (priloga B2), aneksa št. 1 z dne 25. 9. 2007 (priloga B3) ter aneksa št. 3 z dne 1. 9. 2008 (priloga B4) zavezala tožeči stranki plačevati mesečno 6.377,40 EUR najemnine, ki se letno usklajuje z rastjo indeksa cen rasti življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ter 1.913,22 EUR obratovalnih stroškov, ki se dvakrat letno usklajujejo z zadnjim znanim indeksom cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih po dejavnostih za dejavnost E. Presodilo je, da je tožeča stranka najemnino in obratovalne stroške obračunala skladno z navedenim dogovorom strank. Ker pa je tožena stranka izpraznila poslovne prostore in jih izročila v posest tožeči stranki že 3. 4. 2009, je presodilo, da tožeča stranka ni upravičena do najemnine in obratovalnih stroškov tudi za cel mesec april. Tožbenemu zahtevku je zato le delno ugodilo.

6. Pritožnik takšno odločitev graja in izpostavlja, da je na naroku dne 17. 2. 2011 (r. št. 18) tožena stranka podala jasen in konkretiziran ugovor, da je višina najemnine previsoka ter da nima podlage v sklenjeni najemni pogodbi, saj je bil skladno z aneksom št. 1 dogovorjen znesek najemnine 6.377,40 EUR ter znesek obratovalnih stroškov 1.913,22 EUR. Meni, da se je zato dokazno breme o višje obračunanih zneskih prevalilo na tožečo stranko. Sodišču prve stopnje očita, da je z izračunom „indeksa rasti“ samo poskušalo sanirati pomanjkanje trditvene in dokazne podlage tožeče stranke.

7. Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (7. člen v zvezi z 212. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da tožena stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da bi tožeča stranka višino najemnine in obratovalnih stroškov usklajevala v nasprotju z dogovorom med pravdnima strankama. Glede na podane trditve tožeče stranke in ugotovitev sodišča prve stopnje, da predstavlja podlago vtoževanega zneska najemna pogodba s sklenjenima aneksoma št. 1 in 3, bi morala tožena stranka tožbenemu zahtevku jasno in konkretizirano nasprotovati. To v konkretnem primeru pomeni, da bi morala izrecno oporekati, da je tožeča stranka uporabila napačen indeks rasti oziroma da je najemnino in obratovalne stroške usklajevala prepogosto, torej v nasprotju z dogovorom v aneksu št. 3, kot pravilno navaja že sodišče prve stopnje. Zato ni pomembno zgolj, kako višino najemnine in obratovalne stroške opredeljuje aneks št. 1, temveč je v tej zvezi relevanten tudi po tem sklenjen aneks št. 3, katerega pa tožena stranka ne omenja in se nanj ne sklicuje. Ker tožena stranka višine zneska mesečne najemnine in obratovalnih stroškov iz tega razloga ni uspela izpodbiti, ni utemeljeno pritožnikovo stališče, da se je dokazno breme glede tega dejstva prevalilo na tožečo stranko.

8. Drži sicer pritožbena navedba, da se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana. Vendar to ne velja v primeru, da namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke (prim. drugi odstavek 214. člen ZPP). Upoštevaje sklicevanje tožeče stranke na sklenjen aneks št. 3 (glej prvi, četrti in sedmi odstavek I. točke 1. pripravljalne vloge tožeče stranke, r. št. 19) pritožbeno sodišče ocenjuje, da iz njenih trditev nedvomno izhaja namen zanikanja s strani tožene stranke zatrjevane višine najemnine in obratovalnih stroškov.

9. Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita tudi, da je sprejelo napačen zaključek o prenehanju najemne pogodbe 3. 4. 2009, saj naj bi do tega prišlo že 14. 3. 2009, zaradi česar meni, da tožeča stranka od tega dne dalje toženi stranki ni bila upravičena zaračunavati najemnine. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je skladno s pogodbo najemnik dolžan svoje pogodbene obveznosti v primeru prenehanja ali odpovedi pogodbe izpolnjevati svoje obveznosti do tožeče stranke vse do izpraznitve poslovnega prostora. Zato za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka ni pravno relevanten datum prenehanja najemne pogodbe, ampak trenutek izpraznitve v najem danega prostora. Med strankama pa ni sporno, da je tožena stranka prostor izpraznila in ga izročila v posest tožeči stranki 3. 4. 2009, do tega dne pa je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku tudi ugodilo.

10. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem prvem odstavku I. točke izreka ter v II. točki izreka (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških

11. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

12. Stroške odgovora na pritožbo krije tožeča stranka sama, saj ti stroški za pritožbeni postopek niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP). Vse relevantne navedbe so bile namreč že podane tekom postopka pred sodiščem prve stopnje.