Jedro

Izhajajoč iz ustavnih določil v 54. členu Ustave Republike Slovenije, da imajo starši tako pravico kot dolžnost svoje otroke vzdrževati, izobraževati in vzgajati v enaki meri in da se ta pravica in dolžnost staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon, je potrebno vedno prvenstveno presojati, ali je mogoče zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo, z uravnoteženimi pravicami in dolžnostmi obeh staršev. Šele če bi se ugotovilo, da na primer drugi starš otroka zanemarja ali zlorablja, bi to narekovalo drugačno odločitev.

Pri vprašanju primernosti starševskih sposobnosti udeležencev je sodišče pravilno izhajalo iz mnenja strokovnjakov CSD, mnenja sodne izvedenke psihiatrinje dr. D. D. ter mnenja sodne izvedenke klinične psihologije dr. E. E. Mnenja je sodišče prve stopnje dokazno ocenilo in pravilno pojasnilo, da iz njih ne izhajajo razlogi, ki bi narekovali poseg v starševsko skrb enega ali drugega udeleženca. Tudi po presoji pritožbenega sodišče iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja nobena okoliščina, ki bi potrjevala pritožbene navedbe, da skupno varstvo in vzgoja ni v korist otroka.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delnim sklepom mladoletno C. zaupalo v skupno varstvo in vzgojo obema staršema, materi A. A. in očetu B. B. Stalno prebivališče C. je določilo na naslovu matere, kamor se zanjo vročajo tudi pošiljke (I. točka izreka). Z II. točko izreka sklepa je uredilo način izvrševanja skupnega starševstva. Kar sta udeleženca postopka glede varstva in vzgoje ter stikov zahtevala več oziroma drugače, je zavrnilo (III. točka izreka).

2.Smiselno se zoper I. in II. točko izreka sklepa pravočasno pritožuje nasprotna udeleženka iz pritožbenega razloga nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani delni sklep spremeni tako, da C. zaupa v njeno varstvo in vzgojo ter z očetom določi stike.

3.Ne strinja se z odločitvijo sodišča glede skupnega starševstva ter režima, da je C. teden dni pri očetu in teden dni pri materi. Nasprotuje tudi zaključku sodnih izvedenk dr. D. D. ter dr. E. E., da sta oba starša enakovredno sposobna skrbeti za C. Izvedenka dr. D. D. ne pojasni, na kakšen način je ugotavljala čustvovanje predlagatelja. Predlagatelj je visoko funkcionalen, torej zna ustrezno prikrivati svoje psihično stanje, če se na to predhodno pripravi, zato bi moralo sodišče izvesti dokaz z zaslišanjem predlaganih prič, ki bi izpovedale dinamiko njene skrbi za C. ter o lastnostih predlagatelja, kar bi bila tudi podlaga za bolj poglobljeni izdelavi izvedeniških mnenj. Po mnenju nasprotne udeleženke izvedenki ne pojasnita, kaj pomeni shizoidna osebnostna motnja, od kje izvira in kako predlagateljeva diagnoza vpliva na razvoj C. v smislu socializacije in vsakodnevne skrbi ter kako bo vplivala na izvrševanje odgovornosti in dolžnosti glede C.nega šolanja. Izvedenka se ni opredelila do dogodka, ko je C. ušla iz očetovega stanovanja k materi, zaradi česar je predlagatelj vzpostavil elektronsko ključavnico za stanovanje in odpiranje vhodnih vrat bloka ter dal pod video nadzor vse prostore, po katerih se C. giblje, oziroma kako navedeno vpliva na C.n psihofizični razvoj. Pritožnica v nadaljevanju opisuje dogodek z dne 9. 4. 2024, ko se je predlagatelj zaklenil iz stanovanja ter dogodek, ko je predlagatelj C., kljub napovedanemu neurju, odpeljal taborit. Meni, da predlagatelj zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more ustrezno skrbeti za C., posledica njegove neustrezne skrbi pa niso le vidne brazgotine, ki jih ima C. po obrazu ter zlomljen prvi zobek, temveč tudi travme, s katerimi mora živeti.

4.Po mnenju nasprotne udeleženke izvedenka klinične psihologije ni pridobila predlagateljeve zdravstvene dokumentacije, a je kljub temu zapisala, da ima shizoidni osebnostni stil, kar pa iz zdravstvene dokumentacije ne izhaja. Opozarja, da je dosedanji režim stikov menjave na dva dni omogočal, da je C. v šoli imela izpolnjene vse šolske obveznosti, saj je nasprotna udeleženka v dnevih, ko je bila C. pri njej, nadoknadila vso vzgojo in izobraževalno delo, ki ga predlagatelj ne izvaja. Med staršema je še vedno podan visoko konflikten odnos z nezmožnostjo komunikacije v korist otroka, kar nasprotna udeleženka večinoma pripisuje osebnosti predlagatelja, zato meni, da ob takšnem stanju ni v korist otroka, da se izvaja režim po principu teden teden, saj na takšen način otrok nima ne stalnega doma ne osebnostnega središča, pomembnega za šolanje oziroma osebnostni razvoj.

5.3. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril.

6.4. Pritožba ni utemeljena.

7.5. Sodišče prve stopnje je odgovorilo na vse očitke in pomisleke nasprotne udeleženke ter je na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej ter vseh dokazov skupaj, skladno z določbo 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP - 1), sprejelo pravilno odločitev, da sta oba starša primerna za izvajanje varstva in vzgoje ter da je skupno starševstvo v največjo korist otroka. Dokazna ocena prvega sodišča je temeljita ter poglobljena, zato razloge glede odločilnih dejstev pritožbeno sodišče v celoti sprejema. S pritožbenimi navedbami pritožba pravilne odločitve ne more izpodbiti.

8.6. Izhajajoč iz ustavnih določil v 54. členu Ustave Republike Slovenije, da imajo starši tako pravico kot dolžnost svoje otroke vzdrževati, izobraževati in vzgajati v enaki meri in da se ta pravica in dolžnost staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon, je potrebno vedno prvenstveno presojati, ali je mogoče zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo, z uravnoteženimi pravicami in dolžnostmi obeh staršev. Šele če bi se ugotovilo, da na primer drugi starš otroka zanemarja ali zlorablja, bi to narekovalo drugačno odločitev.

9.7. Pri vprašanju primernosti starševskih sposobnosti udeležencev je sodišče pravilno izhajalo iz mnenja strokovnjakov CSD, mnenja sodne izvedenke psihiatrinja dr. D. D. ter mnenja sodne izvedenke klinične psihologije dr. E. E. Mnenja je sodišče prve stopnje dokazno ocenilo in pravilno pojasnilo, da iz njih ne izhajajo razlogi, ki bi narekovali poseg v starševsko skrb enega ali drugega udeleženca. Tudi po presoji pritožbenega sodišče iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja nobena okoliščina, ki bi potrjevala pritožbene navedbe, da skupno varstvo in vzgoja ni v korist otroka.

10.8. Iz mnenj izhaja, da imata oba udeleženca ustrezne starševske kapacitete, čeprav se razlikujeta v svojem vzgojnem stilu in delovanju, vendar lahko C., ki je navezana na oba, ponudita drugačne, a dopolnjujoče se izkušnje. Oba sta se sposobna vživeti v čustva svojega otroka, oba prepoznavata njegove duševne, razvojne, čustvene in socialne potrebe ter se na njih odzivata skladno s svojimi osebnostnimi lastnostmi in vedenjskimi vzorci. Mama je bolj pozorna na otrokove čustvene in socialne potrebe, oče pa na otrokove ostale razvojne, izobraževalne in intelektualne potrebe. Se pa pri obeh kažejo tudi določeni manj ugodni dejavniki. Oče težje sledi postavljenim zahtevam in je manj dosleden pri vzdrževanju vzgojnih meja, mati pa je glede hčerke preveč zaskrbljena in anksiozna ter posledično pretirano in poudarjeno zaščitniška. Pri nobenem izmed staršev ni zaznati patološkega vedenja, ki bi negativno vplivalo na otrokov nadaljnji razvoj. Diagnosticirana shizoidna osebnostna motnja pri predlagatelju, C. ne ogroža.

11.9. V pritožbi opisani dogodek, ko je predlagatelj C. odpeljal kampirat na Kolpo, ne vzbudi dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Ni življenjsko pričakovati, da bosta starša imela na stvari enake poglede, oziroma da bosta glede vseh vprašanj vedno soglasna. Iz izvedenega dokaznega postopka pa tudi ne izhaja, da C. v času, ko živi pri predlagatelju, ne bi opravljala šolskih obveznosti, ali da predlagatelj v tem času ne bi poskrbel za njeno varnost. Tudi zatrjevana slabša komunikacija med staršema ne predstavlja ovire za skupno starševstvo.

12.10. Smiselno zatrjevani pritožbeni očitek, da je prvo sodišče kršilo 8. točko 2. odstavka 339. člena ZPP, ker ni izvedlo dokaza z zaslišanjem prič, ki naj bi izpovedale o skrbi nasprotne udeleženke za C. in o lastnostih predlagatelja, ni utemeljen, saj je glede tega pomembne podatke pridobila izvedenka klinične psihologije v okviru pregleda in izdelave izvedenskega mnenja. Neutemeljena je pritožbena navedba, da se sodna izvedenka ni opredelila do tega, kako predlagateljeva motnja vpliva na skrb za otroka. Sodna izvedenka psihiatrinja dr. D. D. je v mnenju, ki ga je sodišče povzelo v 13. točki obrazložitve sklepa, jasno zapisala, da predlagateljeva diagnosticirana shizoidna osebnostna motnja C. ne predstavlja grožnje ali jo ogroža. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo tudi razloge, zakaj ni izvedlo dokaza s pridobitvijo predlagateljeve zdravstvene dokumentacije, saj je vso potrebno dokumentacijo pridobila izvedenka psihiatrinja, ki je podala mnenje glede njegovega zdravstvenega stanja. Laično je stališče pritožnice, da je predlagatelj na razgovoru pri izvedenki prikril svoje psihično stanje, ker je visoko funkcionalen. Izvedenka mnenja ni podala le na podlagi razgovora s predlagateljem, temveč je preučila celotno dokumentacijo, tudi zdravstveno, poročila vrtcev in CSD, opravila je pregled obeh staršev ter na podlagi spoznanj psihiatrične stroke podala odgovore na zastavljena vprašanja.

13.11. Ker dokazni postopek ni pokazal, da bi imel predlagatelj zdravstvene težave, zaradi katerih bi bila njegova sposobnost starševske skrbi okrnjena, je pravilna odločitev, da je v največjo korist C., da se jo zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema. Na podlagi strokovnih mnenj, da je nujna čim bolj enakomerna vključenost staršev v skrb za otroka, je pravilna tudi sprejeta odločitev glede režima skupnega starševstva.

14.12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo delni sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 54

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.