Jedro

V obravnavani zadevi gre za spor, ki ne izvira iz zavarovalnega razmerja, ampak za spor med dvema gospodarskima subjektoma, kot to določa prvi odstavek 481. člena ZPP. Na to kaže tudi določba 14. člena ZZZPB, da se za primer brezposelnosti zavarujejo delavci v delovnem razmerju, saj iz tega sledi, da je zavarovalno razmerje lahko samo razmerje med pristojnim zavodom in zavarovanim delavcem. Zato je za rešitev tega spora pristojno redno, ne pa specializirano socialno sodišče.

Izrek

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožnik je 20.5.2002 pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani vložil tožbo, s katero je od tožene stranke uveljavljal vračilo zneska 3,127.601,00 SIT, ki ga je izplačala svojim zavarovancem kot denarno nadomestilo med brezposelnostjo, ker je do prenehanja delovnega razmerja prišlo zato, ker tožena stranka svojim delavcem ni izplačala zapadlih plač.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je s sklepom opr. št. Ps 849/2000-6 z dne 8.8.2002 izreklo za stvarno nepristojno in je zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani, kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Okrožno sodišče v Ljubljani, pri katerem je zadeva vpisana pod opr. št. VIII Pg 280/2002, z odstopom pristojnosti ni soglašalo, ampak je na podlagi določb prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 25. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) sprožilo spor o pristojnosti. Zavzelo je stališče, da gre v spornem primeru za socialni spor, kar pomeni, da je glede na določbe zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94, 20/98) podana pristojnost socialnega sodišča. Predlagalo je, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloči o stvarni pristojnosti.

Za odločanje v sporu je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Po določbi drugega odstavka 5. člena ZDSS je socialno sodišče pristojno odločati tudi v socialnih sporih iz zavarovanja za primer brezposelnosti za škodo, ki jo zavod povzroči zavarovancu oziroma za škodo, ki je povzročena zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem. Pri tem je kot druga stranka zavarovalnega razmerja mišljen samo zavarovanec (delavec), ne pa tudi njegov delodajalec. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91 do 67/2002) v 54. členu določa, da zavod zahteva od delodajalca vrnitev škode, če je do prekinitve delovnega razmerja prišlo zaradi razloga iz 19.a člena ZZZPB. Ta določa prenehanje delovnega razmerja po ugotovitvi inšpektorja, da delodajalec delavcu najmanj tri mesece ni izplačal plače po pogodbi o zaposlitvi. Za te spore je določeno, da se za njih uporabljajo predpisi o obligacijskih razmerjih.

V obravnavani zadevi gre po presoji Vrhovnega sodišča za spor, ki ne izvira iz zavarovalnega razmerja, ampak za spor med dvema gospodarskima subjektoma, kot to določa prvi odstavek 481. člena ZPP. Na to kaže tudi določba 14. člena ZZZPB, da se za primer brezposelnosti zavarujejo delavci v delovnem razmerju, saj iz tega sledi, da je zavarovalno razmerje lahko samo razmerje med pristojnim zavodom in zavarovanim delavcem. Zato je za rešitev tega spora pristojno redno, ne pa specializirano socialno sodišče. Specializirana sodišča so namreč sodišča z ozkim področjem odločanja in so pristojna samo za odločanje v sporih, za katere je tako določeno (določbe 5. člena ZDSS) s posebnimi predpisi (določba 1. člena ZPP).

V spornem primeru gre torej za civilnopravno razmerje in premoženjski spor, ki je glede na določbo 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP treba obravnavati kot gospodarski spor, zato v tem primeru ne gre za socialni spor v smislu določb drugega odstavka 5. člena ZDSS. Ker je socialno sodišče pristojno samo za odločanje v sporih, za katere je tako izrecno določeno v ZDSS, socialno sodišče ni pristojno za odločanje v spornem primeru.

Zato je ob upoštevanju določb prvega odstavka 24. in prvega odstavka 25. člena ZPP in prvega odstavka 115. člena zakona o sodiščih (ZS - Uradni list RS, št. 19/94 in naslednji) Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.