Jedro

Dolžnik preizkusa priznanih terjatev po poteku zakonskega roka za preizkus terjatev ne more več doseči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se ustavi postopek odpusta obveznosti in se predlog za odpust obveznosti zavrne.

2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo stečajni dolžnik. V pritožbi navaja, da je upnik A. A. posojal denar z obrestmi po nezakoniti obrestni meri. To naj bi prikril na način, da so morali dolžniki, ki niso uspeli vrniti glavnice, podpisati potrdilo o fiktivnih posojilih, ki jim je upnik dodal manjše zneske denarja (5.000,00 do 10.000,00 EUR). Neplačana terjatev tega upnika naj bi zato dejansko znašala manj kot 110.000,00 EUR. Nadalje navaja, da družbi B. d. o. o. ne dolguje nobenega denarja, saj ji je posojilo vračal mesečno v gotovini. Tudi ta upnik naj bi denar posojal z obrestmi po nezakoniti obrestni meri v višini od 5 % do 10 % mesečno, kar je prikril tako, da so morali dolžniki podpisati prejem večje glavnice. Navaja, da je bil pod grožnjami in pritiski upnikov primoran podpisovati fiktivne pogodbe, samo zato, da bi uspel poravnati oderuške obresti ter da je zato pristal v osebnem stečaju. Navaja še, da je posloval pošteno in odgovorno. Vsak dan je zgodaj vstal in nahranil živino, skrbel za štiri majhne otroke in ostarele starše ter skupaj z ženo zgradil dom. Trenutno je v težki finančni situaciji, saj je zbolel za rakom, ima dnevno kemoterapije, kljub temu pa dela od jutra do noči. Sodišče naproša za odlog treh mesecev, da bo v tem času lahko predložil dokaze in navedel priče, ki bodo potrdile prakso dela njegovih upnikov, zaradi katerih je padel v situacijo osebnega stečaja.

3. Na pritožbo je odgovoril stečajni upnik A. A., ki je tudi vložil ugovor zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti. V odgovoru na pritožbo navaja, da dolžnikove pritožbene navedbe glede višine upnikove terjatve ne držijo. Sicer pa je bila upnikova terjatev v stečajnem postopku priznana, sklep o preizkusu terjatev pa je postal pravnomočen. Kot je že pojasnil, mu je dolžnik prikrival obveznosti, ki jih je imel do ostalih posojilodajalcev. Meni, da dolžnik že ob podpisovanju posojilnih pogodb ni imel resnega namena poplačati svojih dolgov. Navaja še, da se je stečajni postopek začel v letu 2018 ter da je imel dolžnik dovolj časa, da pridobi listine, na katere se želi sklicevati.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugovoru upnika ugodilo, saj je ugotovilo, da je dolžnik v obdobju zadnjih petih let pred uvedbo stečajnega postopka pri upnikih jemal visoke kredite. V začetku je kredite jemal pri bankah (D. d. d. in G. d. d. ), kjer jih je imel zavarovane s hipotekami na premoženju. Ko novih kreditov pri bankah ni več dobil, stare kredite pa je moral odplačevati, se je začel zadolževati pri firmah in fizičnih osebah, pri katerih je šlo za kredite z visokimi obrestnimi merami. Ob tem, da se je dolžnik zavedal, kakšne zneske dolguje upnikom ter da že teh posojil ne more tekoče in redno vračati, je v obdobju od leta 2016 do leta 2019 sklenil še dodatne posojilne pogodbe z A. A. (z dne 2. 1. 2016, 7. 7. 2017, 29. 8. 2017, 7. 7. 2018, 29. 8. 2018 in 2. 10. 2019), pri katerem si je izposodil preko 400.000,00 EUR. Dolžnik je temu upniku vračal le manjše zneske, kljub temu pa je z njim sklepal nove in nove posojilne pogodbe ter mu vseskozi obljubljal vračilo posojil. Zadnja posojilna pogodba med upnikom in dolžnikom je bila sklenjena 2. 10. 2019, ko je bil dolžnik že v stečajnem postopku, v katerem je bilo prijavljenih in priznanih za 1.637.521,63 EUR terjatev. Dolžnik se je vsaj v času sklepanja posojilnih pogodb z A. A. moral zavedati, da teh posojil ne bo mogel vrniti, saj je bilo njegovo premoženje že obremenjeno s hipotekami. Zaradi slabe letine pri predelavi sadja ter zaradi žledoloma in lubadarja iz naslova prodaje lesa ni mogel pričakovati drugih dohodkov, iz katerih bi lahko poplačal večji del svojih obveznosti. Sodišče prve stopnje je zato ugovoru upnika ugodilo, saj je na podlagi navedenega sklenilo, da je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal nesorazmerne obveznosti.

6. Po presoji pritožbenega sodišča dolžnik z že povzetimi pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Dolžnik v pritožbi izpodbija višino terjatev upnika A. A. in družbe B. d. o. o., saj trdi, da je s tema upnikoma, ki sta izkoriščala njegovo težko finančno situacijo, sklepal posojilne pogodbe z oderuškimi obrestmi. V tem stečajnem postopku je že potekal postopek preizkusa terjatev. Iz drugega dodatnega končnega seznama preizkušenih terjatev, prijavljenih v postopek osebnega stečaja, z dne 11. 3. 2020 (PD 158) je razvidno, da je bila terjatev A. A. (pod št. 41) v celoti priznana, enako pa velja tudi za terjatev upnika B. d. o. o. (pod št. 45). Dolžnik bi lahko vložil ugovor o prerekanju terjatev v roku, ki ga določa zakon, to je v enem mesecu po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev (tretji odstavek 63. člena v zvezi s 64. ter 385. členom ZFPPIPP). Če terjatev prizna stečajni upravitelj, nihče od upnikov pa ne vloži ugovora o prerekanju te terjatve, ima sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja.1 Po preteku roka za vložitev ugovora o prerekanju terjatve zato dolžnik prijavljenih in priznanih terjatev ne more več prerekati (četrti odstavek 63. člena v zvezi s 64. ter 385. členom ZFPPIPP). To pa pomeni, da s prerekanjem terjatev v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti dolžnik ne more uspeti, saj preizkusa priznanih terjatev po poteku zakonskega roka ne more več doseči. 7. Dolžnik pa tudi z drugimi pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Njegova pojasnila glede težke finančne situacije, bolezni, zdravljenja, skrbi za kmetijo ter šoloobvezne otroke, so sicer obžalovanja vredne, vendar pa na odločitev sodišča v tem postopku ne morejo uspešno vplivati. Pritožbeno sodišče prav tako ne more ugoditi dolžnikovi prošnji za odlog postopka, saj zakon, poleg že navedenega v prejšnji točki, tudi sicer ne dopušča prekinitve pritožbenega postopka zaradi zbiranja dokazov.

8. Dolžnik s pritožbenimi razlogi torej ne more uspeti. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Primerjaj dr. Nina Plavšak v: ZFPPIPP razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 233.