Jedro

Ocena primernosti preživnine za devet mesecev starega otroka.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 6.2.1993 in tožeči stranki dodelilo v varstvo in vzgojo mld. sina pravdnih strank, roj. 24.6.1993. Tožbenemu zahtevku za določitev preživnine pa je deloma ugodilo in toženi stranki naložilo plačevanje preživnine v znesku 4000,00 SIT od 3.9.1993 do 31.12.1993, v znesku 8000,00 SIT od 1.1.1994 do 28.2.1994, od 1.3.1994 dalje pa po 18.000,00 SIT. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na preživnino za mesec september 1993 spremenilo tako, da je znesku 4000,00 SIT dodalo znesek 10.000,00 SIT, potem ko je deloma ugodilo pritožbi tožeče stranke. Pritožbo tožene stranke pa je to sodišče zavrnilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da izpodbijani sodbi tako spremeni, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. V reviziji navaja, da je pritožbeno sodišče sprejelo dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, češ kako lahko tožnica sploh živi, če zasluži 45.000,00 SIT, za otroka pa porabi 60.000,00 SIT, pri tem pa ne sodišče prve ne sodišče druge stopnje ni oporekalo tožničinim trditvam o mesečnih stroških za otroka v znesku skoraj 60.000,00 SIT. Zatrjuje še, da si tožnica izposoja denar od svojih staršev, koliko zasluži toženec pa ni do konca raziskano. Ker toženec ne prispeva za zdravo rast toliko, kot bi lahko, je sodišče kršilo zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odst. 390. čl. ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revidentki je potrebno najprej pojasniti, da trditve o tem, da sodišči nista oporekali tožničinim navedbam o stroških za mld. U. v višini 60.000,00 SIT (na zadnji glavni obravnavi je tožnica izpovedovala, da so stroški 45.000,00 SIT), nimajo opore ne v razlogih sodbe prvostopenjskega sodišča ne pritožbenega sodišča (glej zadnji odstavek sodbe sodišča prve stopnje na 3. strani in 4. stran sodbe pritožbenega sodišča). Zato pri presoji ustreznosti višine prisojene preživnine ni moč izahajati iz teh njenih trditev. Tožničinega dokazovanja nasprotnega (trditve o sposojanju denarja za pokrivanje stroškov preživljanja mld. sina pravdnih strank pri tožničinih starših) pa v revizijskem postopku ni moč preizkušati, ker zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP). Iz istega razloga tudi ni moč preizkušati trditev o neraziskanosti finančnih zmožnosti toženca za plačevanje preživnine. Glede na ugotovljeno dejansko stanje pa se revizijsko sodišče pridružuje presoji obeh sodišč, da je pravnomočno določena preživnina za še ne devet mesecev starega otroka (relevantne so okoliščine ob zaključku glavne obravnave) ustrezna finančnim zmožnostim obeh staršev in otrokovim potrebam (79. čl. ZZZDR). Materialno pravo sta tedaj sodišči pravilno uporabili.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (393. čl. ZPP).