Jedro

Okoliščina v kakšnem obsegu stranka uveljavlja brezplačno pravno pomoč, je pomembno tudi z vidika 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, kajti če organ stranki dodeli pravno pomoč v omejenem obsegu in zavrne brezplačno pravno pomoč v predlaganem večjem obsegu, ima to vpliv na morebiten kasnejši zahtevek stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zato mora tožena stranka pred izdajo odločbe v takih primerih določno razčistiti, v kakšnem obsegu stranka uveljavlja brezplačno pravno pomoč. Poleg tega bi moralo biti glede na večje število prošenj za brezplačno pravno pomoč, na katere se tožnica sklicuje, iz druge točke izreka odločbe nedvoumno razvidno tudi, na kateri konkretni sodni postopek se zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči za svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje se ta odločitev v drugi točki izreka nanaša, saj ta del tudi glede prošnje govori zgolj na splošno, ne pa konkretno na katero prošnjo se odločitev nanaša.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana II. točka izreka odločbe tožene stranke št. Bpp 703/2020 z dne 30. 6. 2020 odpravi in se zadeva v tem delu vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim aktom je tožena stranka v prvi točki izreka odločila, da se prošnji prosilke A. A. ugodi in se ji dodeli brezplačna pravna pomoč za sestavo in vložitev ugovora po izteku roka zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 3776/2005 z dne 6. 4. 2005, od dne 28. 2. 2020 dalje. V drugi točki izreka je tožena stranka odločila, da se zavrne prošnja prosilke za prvno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči se določi odvetnik B. B. (tretja točka izreka).

2. V obrazložitvi akta tožena stranka pravi, da je dne 27. 2. 2020 prejela prošnjo za brezplačno pravno pomoč za sestavo in vložitev ugovora po izteku roka zoper sklep o izvršbi I U 3776/2005. Tožena stranka je ugotovila, da je prosilka slovenska državljanka ter da je prosilka upravičena do denarne socialne pomoči. Nadalje je pristojni organ ugotovil, da so izpolnjeni pogoji iz 1., 2. in 3. odstavka 24. člena ZBPP. V skladu s 26. členom v zvezi z 28. členom ZBPP je prosilki dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki in obsegu, kot izhaja iz I. točke izreka odločbe. Pri tem je organ posebej opozoril na določbo 3. odstavka 28. člena ZBPP, sklicuje pa se tudi na 2. odstavek 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ter na prvo alinejo drugega odstavka 28. člena ZBPP. Pristojni organ za BPP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru z dodeljenim obsegom in obliko brezplačne pravne pomoči (t.j. S sestavo in vložitvijo ugovora po izteku roka) upravičenki v tej fazi postopka zagotovil ustrezno varstvo njenih pravic, saj ni gotovo ali bo večji obseg brezplačne pravne pomoči sploh potrebovala, zato bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči v večjem obsegu ali obliki v nasprotju s 24. členom ZBPP (t.j. V nasprotju z dejanskim stanjem stvari).

3. Tožnica je vložila tožbo zaradi zavrnjene brezplačne pravne pomoči. Pravi, da pomoč ni bila odobrena za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem v izvršilni zadevi I 3776/2005, pomoč je odobrena le za sestavo in vložitev ugovora po izteku roka. Odločitev, da se zavrne pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanjem pred sodiščem je nelogična, saj v zvezi z že pripravljeno in vloženo vlogo rabi tudi pravno svetovanje o nadaljevanju postopka in možnostih v izvršilnem postopku, glede že vložene vloge po izteku roka, za pripravo te vloge je po predmetni odločbi pomoč odobrena od 28. 2. 2020. Nujno bo potrebovala tudi pravno svetovanje glede predlaganih dokazov. Sama nima potrebnega znanja, da bi kontaktirala stečajno upraviteljico in ji predlagala kakšno dokumentacijo bi pregledala. Pravno ni seznanjena tudi glede drugih dejstev, saj v postopku ni edina dolžnica. Pred sodiščem se tudi v zvezi s pripravljalno vlogo ne more zastopati sama, se udeleževati predlaganega zaslišanja, ter odgovarjati na pozive sodišča na vloge nasprotne strani, ki bodo sigurno vložene v zvezi s podano vlogo po izteku roka. Gotovo je, da bo potrebovala večji obseg pomoči za zadevo I 3776/2005, saj se zadeva pred izvršilnim sodiščem ne bo kar zaključila z vloženo vlogo po izteku roka. Večji obseg, kot je zapisano v obrazložitvah odločbe Bpp 703/2020, nikakor ni v nasprotju z dejanskim stanjem, ki je toženki že predstavljeno skozi odvetnikovo pisno obrazloženo mnenje. Niti ni v nasprotju z običajnim obsegom pravne pomoči, ki se dodeli za izvršilne zadeve in ga toženka po navadi tudi upošteva, torej redno dodeli tako pravno svetovanje kot zastopanje na obeh stopnjah, ko dodeljuje pomoč za izvršilne postopke. V predmetnem izvršilnem postopku gre za dolg, ki je bil že davno nazaj poplačan s strani prvotne dolžnice, a je vseeno prešel na njo in polbrata, ko sta dedovala. Tožena stranka nerazumno vztraja in očitno želi da bi nepremičnine v postopku izvršbe odtujila in ji zato pomoči ne odobri, kar pa se redno dogaja v zadnjem času, tudi v ostalih zadevah, kjer je zaprosila za pravno pomoč.

4. V preteklosti so ji bile odobrene pravne pomoči za izvršilne postopke po različnih odločbah BPP in sicer zmeraj v enakem obsegu to je: pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v izvršilnem postopku. Taka oblika pomoči ji je bila odobrena v vseh zadevat, tako v tistih, kjer je upnica ali kjer nastopa kot dolžnica. To so zadeve; Bp 617/2017, Bpp 619/2017, Bpp 114/2017, Bpp 166/2017, Bpp 620/2017, Bpp 618/2017, Bpp 164/2020, kjer je bil odobren vedno enak obseg pomoči – za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. In II. stopnje. Predlaga vpogled v omenjene sodne spise, ki se nahajajo pri toženi stranki. Predlaga zaslišanje strank.

5. Sodišču predlaga, da vrne zadeve v ponovno odlolčanje, tako se A. A. dodeli pomoč tudi za pravno zastopanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v izvršilni zadevi I 3776/2005. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Obrazložitev k prvi točki izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. Iz prošnje za brezplačno pravno pomoč z dne 27. 2. 2020 izhaja, da je tožnica v prošnji navedla, da prosi za brezplačno pravno pomoč v izvršilni zadevi I 3776; v rubriki o obsegu zaprošene brezplačne pravne pomoči pa je navedla: „_vloga – priprava, vlaganje glede na pisno mnenje odvetnika 1561/2019_.“ V elektronskem odgovoru na poziv službe za brezplačno pravno pomoč z dne 27. 2. 2020 je tožnica tudi navedla, da v predmetni zadevi „_lahko vloži ugovor po izteku roka_“ in da prilaga pravno mnenje odvetnika, za katerega je navedla, da iz njega izhaja, kakšne oblike pomoči so potrebne. Na koncu tega elektronskega sporočila je navedla še, da predlaga dodelitev „ustrezne“ oblike pravne pomoči v izvajanje odvetniku B. B. Tudi odvetnik v omenjenem mnenju z dne 22. 1. 2020, ki se nahaja v upravnem spisu, pravi, da predlaga, da v zadevi I 3776/2005 vloži ugovor po izteku roka zoper osnovni sklep o izvršbi in da se upravičenki svetuje strokovna pomoč pri sestavi ugovora.

8. Iz podatkov v spisu torej ne izhaja, da bi tožnica zaprosila za brezplačno pravno pomoč v večjem obsegu kot za brezplačno pravno pomoč za sestavo in vložitev ugovora po izteku roka zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 3776/2005 oziroma tega tožena stranka pred odločitvijo ni razčistil. Tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe sodišče ne more ugotoviti, na kateri dejanski podlagi je tožena stranka štela, da je tožnica nedvomno podala prošnjo za brezplačno pravno v obsegu, ki presega dejanja sestave in vložitve ugovora po izteku roka zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi I 3776/2005. To je bistveno, kajti upravni organ mora v upravnem postopku odločiti v mejah zahtevka stranke.1

9. Okoliščina v kakšnem obsegu stranka uveljavlja brezplačno pravno pomoč, je pomembno tudi z vidika 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, kajti če organ stranki dodeli pravno pomoč v omejenem obsegu in zavrne brezplačno pravno pomoč v predlaganem večjem obsegu, ima to vpliv na morebiten kasnejši zahtevek stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zato mora tožena stranka pred izdajo odločbe v takih primerih določno razčistiti, v kakšnem obsegu stranka uveljavlja brezplačno pravno pomoč. Poleg tega bi moralo biti glede na večje število prošenj za brezplačno pravno pomoč, na katere se tožnica sklicuje, iz druge točke izreka odločbe nedvoumno razvidno tudi, na kateri konkretni sodni postopek se zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči za svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje se ta odločitev v drugi točki izreka nanaša, saj ta del tudi glede prošnje govori zgolj na splošno, ne pa konkretno na katero prošnjo se odločitev nanaša. 10. Ker sodišče tako pomanjkljivo obrazložitev odločbe ne more preizkusiti, gre za bistveno kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), je zato bilo treba tožbi ugoditi in drugo točko izreka odločbe odpraviti in v tem delu vrniti zadevo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek 27. člena ZUS-1, 3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Tožena stranka mora izdani nov upravni akt v 30 dneh od prejema te sodbe pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča glede vodenja postopka.

Obrazložitev k drugi točki izreka:

11. Določilo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 določa, da sodišče, kadar ugodi tožbi in upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik, Uradni list RS, št. 24/2007, 107/2013), se tožnici, če je bila zadeva rešena na seji in tožnica v postopku imela pooblaščenca, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 15,00 EUR. Ta znesek mora tožena stranka plačati tožeči stranki v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude tega roka pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.

1 Glej 128. člen, prvi in drugi odstavek 207. člena, prvi odstavek 213. člena ZUP, 4. točka prvega odstavka 279. člena ZUP.