Jedro

Revident ni izkazal obstoja pogoja za dovoljenost revizije, to je zelo hudih posledic. Z zavrnitvijo izdaje dovoljenja se revidentu ne prepoveduje opravljanje vseh dejavnosti oziroma vseh del v okviru pridobljene izobrazbe, temveč le tistih, ki so vezana na dovoljenje. Ker za določene dejavnosti ne izpolnjuje predpisanih pogojev, se mu z zavrnitvijo izdaje dovoljenja ne posega v ustavno pravico do dela in zaposlitve. Ker pa ni izkazal, kakšne posledice mu bodo nastale, ker obravnavanih dejavnosti ne sme opravljati, tudi njihova presoja v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni možna.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka (revident) po odvetniku dne 30. 3. 2010 vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z obstojem pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 6. 4. 2009, s katero je tožena stranka odločila, da se revidentu ne odobri izdelovanje ocen tveganj; strokovnih podlag za izjavo o varnosti; splošnih aktov o varnosti in zdravju pri delu, ki jih morajo pred pričetkom del izdelati izvajalci rudarskih del za področje rudarstva, in sicer za rudarska dela na površini in pod zemljo, ker v vlogi za izdajo dovoljenja ni izkazal, da ima organizirano službo za varnost pri delu in pogodbo s pooblaščenim zdravnikom za opravljanje nalog zdravstvenega varstva.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v sklepu Up-858/2008-8 z dne 3. 6. 2008 (Ur. l. RS, št. 62/2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja obstoj pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki je podan, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zatrjuje, da mu izpodbijana upravna odločba posega v njegovo pravico do dela in zaposlitve, saj je usposobljen samo za ta dela. Dodaja, da drugega dela nima, za opravljanje svoje dejavnosti pa nujno potrebuje dovoljenje. Brez teh dejavnosti izgublja stranke, postavljen je v slabši konkurenčni položaj, kar predstavlja zanj nenadomestljivo škodo. Preživljati mora sebe in družino, izpodbijana odločba pa mu odreka ustavno pravico do dela. To vse pa zanj pomeni zelo hude in nepopravljive posledice.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s takšnimi navedbami ni izkazal obstoja zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Z izpodbijano odločbo (zavrnitvijo dovoljenja) se revidentu namreč ne prepoveduje opravljanje vseh dejavnosti oziroma vseh del v okviru pridobljene izobrazbe, temveč le tistih, ki so vezane na dovoljenje. Če pa nekdo ne izpolnjuje pogojev za opravljanje določene dejavnosti, to še ne pomeni, da se mu z zavrnitvijo izdaje dovoljenja posega v njegovo ustavno pravico do dela in zaposlitve. Z navedbami o obveznosti preživljanja sebe in svoje družine ter slabšanjem konkurenčnega položaja, pa revident ni zadostil pravnemu standardu zelo hudih posledic iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revident bi namreč moral navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude. Šele tedaj bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanj res zelo hude posledice.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

8. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.