Jedro

V nekaterih primerih je v dispoziciji denacionalizacijskega upravičenca izbira, v kakšni obliki uveljavlja pravice na podlagi denacionalizacije. Drugi odst. 25.čl. ZDen daje upravičencu pravico do izbire, da se nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala, bodisi ne vrne, bodisi se na njej vzpostavi lastninski delež, bodisi se vrne s pogojem, da za razliko v vrednosti plača odškodnino. Pravico izbire daje tudi 40.čl. ZDen.

Predlagatelja sta dokončno izjavila svojo odločitev o izbiri načina denacionalizacije. Drugi nasprotni udeleženec takšni izbiri ne more utemeljeno nasprotovati. Sprejeti mora odločitev predlagateljev.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je darilna pogodba z dne 5.4.1946 neveljavna in ugodilo predlogu na vrnitev premoženja, ki obsega Tovarno ... p.o. , stoječo na parcelah št..., vse vl. št... k.o... do 42/100 celote. Odločilo je, da se podržavljeno premoženje vrne v obliki odškodnine v obveznicah Slovenskega odškodninskega sklada v znesku 946.764,14 DEM. Zahtevek na plačilo višje odškodnine je zavrnilo. Zavrnilo je tudi podrejeni zahtevek, po katerem bi morala navedene nepremičnine vrniti v last in posest prva nasprotna udeleženka Tovarna ... p.o. v stečaju. Ugotovilo je, da sta De. in Dr. P. kot darovalca sklenila darilno pogodbo z dne 5.4.1946 v korist države pod grožnjo, da bo sicer proti njima uveden kazenski postopek. Zato je podana podlaga za denacionalizacijo po 5.čl. Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Ker je bil nad prvo nasprotno udeleženko uveden stečaj, je to štelo kot oviro po 18.čl. ZDen, ki preprečuje vrnitev v last in posest. Zato je na podlagi cenitve določilo odškodnino v obveznicah drugega nasprotnega udeleženca.

Zoper ta sklep se je pritožil samo drugi nasprotni udeleženec.

Sodišče druge stopnje je njegovi pritožbi delno ugodilo in razveljavilo sklep prve stopnje v delu, s katerim je odločeno o odškodnini, zavrnilo pa je pritožbo zoper odločitev o razveljavitvi pogodbe in zoper zavrnitev zahtevka na vrnitev premoženja v naravi. Potrdilo je prvostopne ugotovitve o tem, da je bila pogodba sklenjena pod grožnjo in so zato podani razlogi po 5.čl. ZDen in nadalje, da zaradi stečaja ni mogoča vrnitev premoženja v naravi.

Proti temu sklepu, kolikor je z njim zavrnjena njegova pritožba, vlaga revizijo drugi nasprotni udeleženec Slovenski odškodninski sklad d.d. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da niso izkazane okoliščine, ki bi bile podlaga za denacionalizacijo po 5.čl. ZDen. V zvezi z zavrnitvijo predloga na vrnitev nepremičnin v last in posest pa revizija opozarja na začasno odredbo z dne 11.5.1993, s katero je bilo na podlagi 11. in 12. čl. Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij prepovedano lastninsko preoblikovanje na večjem številu parcel pri vl. št... k.o..., podjetju pa je bilo naloženo, da navedene nepremičnine izloči iz lastninskega preoblikovanja. Stečaj nad podjetjem je bil uveden šele 3.7.1995. Podjetje s parcelami, navedenimi v začasni odredbi, ni smelo razpolagati. Začasna odredba velja do konca postopka o denacionalizaciji. Novela Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji je odpravila nejasnosti in določila upravičencem do denacionalizacije v takih primerih izločitveno pravico. Navedene nepremičnine ne spadajo v stečajno maso in jih je mogoče vrniti upravičencu. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi.

Predlagatelja in prva nasprotna udeleženka na revizijo niso odgovorili, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37.čl. Zakona o nepravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Stališče izpodbijanega sklepa, da ni mogoče upoštevati začasne odredbe opr. št. N 19/93 z dne 11.5.1993, ni pravilno. S to začasno odredbo je bilo prvi nasprotni udeleženki prepovedano lastninsko preoblikovanje, kar ima vpliv na pravice denacionalizacijskega upravičenca v kasneje uvedenem stečajnem postopku nad prvo nasprotno udeleženko. Pravno mnenje Vrhovnega sodišča, sprejeto na občni seji dne 18. in 19.6.1996, ne posega v to problematiko. Navedeno pravno mnenje namreč odgovarja na vprašanje razmerja med denacionalizacijskim in stečajnim postopkom in določa, da se upravičencu ne more vrniti v last nepremičnina, ki je še pred izdajo prvostopne denacionalizacijske odločbe postala del stečajne mase. To pravno mnenje ne obravnava posledic sprejete začasne odredbe. V obravnavanem primeru pa je prav začasna odredba preprečila, da bi v stečajno maso prišle nepremičnine, na katere se nanaša. Gre torej za drugačen pravni položaj, ki ga navedeno pravno mnenje ne obravnava.

Začasna odredba z dne 11.5.1993 je dala predlagajoči stranki možnost izločati tam navedene nepremičnine iz stečajne mase. Vendar pa je v dispoziciji upravičenca, da izločuje premoženje iz stečajne mase ali pa ne. Prav tako je v nekaterih primerih v dispoziciji denacionalizacijskega upravičenca izbira, v kakšni obliki uveljavlja pravice na podlagi denacionalizacije. Drugi odst. 25.čl. ZDen daje upravičencu pravico do izbire, da se nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala, bodisi ne vrne, bodisi se na njej vzpostavi lastninski delež, bodisi se vrne s pogojem, da za razliko v vrednosti plača odškodnino. Pravico izbire daje tudi 40.čl. ZDen. Predlagatelja sta zahtevo na vrnitev v last in posest postavila kot podrejeno in sta prvenstveno uveljavljala odškodnino v obveznicah drugega nasprotnega udeleženca. Ko je sodišče prve stopnje takšnemu primarnemu predlogu ugodilo, predlagatelja tega nista izpodbijala s pritožbo in sta s tem dokončno izjavila svojo odločitev o izbiri načina denacionalizacije. Drugi nasprotni udeleženec takšni izbiri ne more utemeljeno nasprotovati. Sprejeti mora odločitev predlagateljev. Stvar nadaljnjega postopka pa je, da se odškodnina določi v skladu s predpisi ZDen.

Nasprotni udeleženec neutemeljeno izpodbija odločitev o denacionalizaciji na podlagi 5.čl. ZDen. Ugotovljene okoliščine, po katerih je Dr. P. zase in za De. P. podaril državi tedanjo tovarno Industrijo ... d.z.o.z. v Š. zaradi grožnje z uvedbo kazenskega postopka, vsekakor opravičuje tako odločitev.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlog ni podan. Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo drugega nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno (393.čl. ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP).