Jedro

Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožeča stranka toženi stranki za dobavljeni les izstavila več računov in da sta po dobavi dosegli soglasje o 5 % popustu kupnine. Predmet tožbenega zahtevka sta dva obrestna obračuna, s katerima tožeča stranka vtožuje plačilo zakonskih zamudnih obresti od z zamudo plačanih računov. Sodišče prve stopnje pa je tožbeni zahtevek zavrnilo zato, ker "da je bilo med strankama dogovorjeno, da se za sporne račune prizna 5 % popust, kar izhaja zlasti iz fax sporočila z dne 16.2.2007 in 23.3.2007. Ker pa je istočasno zapisalo, da "ni moglo slediti tožeči stranki, ko navaja, da je upravičena do plačila zakonskih zamudnih obresti za račune, ki so bili plačani z zamudo, ker naj se ne bi s toženo stranko o tem nikoli dogovarjala", ostaja nepojasnjeno, zakaj je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti zavrnilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0659 Ig 5184/2007 z dne 5.9.2007 razveljavilo v celoti (pravilno: v 1. in 3. točki izreka) in tožbeni zahtevek zavrnilo (1. točka izreka). Odločilo je, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 191,43 EUR.

2.Proti tej sodbi se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi uveljavlja pritožbene razloge zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe sebi v prid, podrejeno pa razveljavitev le-te in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

3. Vodgovoru na pritožbo pa tožena stranka predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona zahteva povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predmetni spor je glede na vrednost spornega predmeta (1.118,24 EUR) spor majhne vrednosti. To so v gospodarskih sporih tisti spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (1. odstavek 495. člena ZPP). V tovrstnih sporih pa pritožbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. odstavek 458. člena ZPP). Zato se pritožbeno sodišče s tistim delom pritožbenih izvajanj, ki se nanašajo na zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ne sme ukvarjati.

6. Pač pa pritožba utemeljeno poudarja, da je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določil pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj so razlogi nejasni. Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožeča stranka toženi stranki za dobavljeni les izstavila več računov in da sta po dobavi dosegli soglasje o 5 % popustu kupnine. Predmet tožbenega zahtevka sta dva obrestna obračuna (št. 2007/1 in št. 2007/2) v prilogah A2 in A3, s katerima tožeča stranka vtožuje plačilo zakonskih zamudnih obresti od z zamudo plačanih računov. Sodišče prve stopnje pa je tožbeni zahtevek zavrnilo zato, ker "da je bilo med strankama dogovorjeno, da se za sporne račune prizna 5 % popust, kar izhaja zlasti iz fax sporočila z dne 16.2.2007 in 23.3.2007 (priloge B4, B5 in B6)". Ker pa je istočasno zapisalo, da "ni moglo slediti tožeči stranki, ko navaja, da je upravičena do plačila zakonskih zamudnih obresti za račune, ki so bili plačani z zamudo, ker naj se ne bi s toženo stranko o tem nikoli dogovarjala", ostaja nepojasnjeno, ali je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti zavrnilo zato, (1) ker sta se pravdni stranki dogovorili za 5 % popust, (2) ker je menilo, da tožeča stranka zahteva plačilo (ne obresti, pač pa) zneska 5 % popusta, na kar kaže obrazložitev, da "tožeča stranka vtožuje plačilo skladno z dobavljenim materialom in dogovorom glede bremepisa v višini 5 % zneska" ali (3) ker predmeta tožbenega zahtevka sodišče prve stopnje preprosto ni definiralo. Iz tega sledi, da so razlogi izpodbijane sodbe o odločilnih razlogih nejasni. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 1. odstavka 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

7. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o tožbenem zahtevku, katerega vsebina so obresti od z zamudo plačanih računov. Primerjava izdanih računov, navedenih v FINANČNEM DOBROPISU tožeče stranke z dne 20.3.2007 (A5), z obrestnima obračunoma v prilogah A2 in A3 pokaže, da je tožeča stranka obresti obračunala od zneskov računov brez popusta, pa tudi od računov, ki v FINANČNEM DOBROPISU niso navedeni. Zato v nadaljevanju postopka tožeča stranka ne bo ravnala v nasprotju z določilu ZPP, če bo vložila novo vlogo in v tej vlogi zvesto sledila fakturam, ki so navedene v FINANČNEM DOBROPISU in od za 5 % znižanih zneskov kapitalizirala zahtevane zakonske zamudne obresti (od zapadlosti do plačila).

8. Po določilu 1. odstavka 378. člena OZ mora dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti poleg glavnice plačati tudi zamudne obresti. Dogovor o 5 % popustu kupnine torej ne vsebuje dogovora o odpustu obresti. Ker pa je tožena stranka zatrjevala tudi tak dogovor, bo moralo prvostopno sodišče, če bo v novem postopku ponovno presodilo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, tak zaključek napraviti na podlagi izvedbe predlaganih dokazov. Zgolj sklicevanje na listine v prilogah B4, B5 in B6, brez opisa vsebine teh listin, ne pomeni obrazložiti prvostopno odločitev.