Jedro

Tožnik, kateremu je pravica do državne štipendije v določenem šolskem letu mirovala, je bil dolžan upoštevati javni poziv za dodelitev državnih štipendij za naslednje šolsko leto ter dokumentacijo predložiti do roka, ki je bil v javnem pozivu določen. Ker tega ni storil, je toženec utemeljeno odločil, da mu preneha pravica do državne štipendije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 27. 5. 2011 in Centra za socialno delo ... št. ... z dne 16. 11. 2010 ter da se tožniku prizna državna štipendija za študijsko leto 2010/2011. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da mu je tožena stranka zahtevo za priznanje pravice do državne štipendije zavrnila z obrazložitvijo, da je po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja zamudil rok za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje štipendije. Rok za tovrstne primere, t.j. ko vlagatelju vloge štipendijsko razmerje v preteklem ali preteklih letih miruje, v spornem Javnem pozivu za dodelitev državnih štipendij za šolsko oziroma študijsko leto 2010/2011 ni bil določen, zato posledično tudi ni bil objavljen. Tožena stranka je v pozivu navedla dve različni materialnopravni podlagi in sicer eno, ki se nanaša na štipendiste, ki so v preteklem zaključenem študijskem letu de facto prejemali državno štipendijo (4. člen Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij, Ur. l. RS, št. 45/09 in 110/10; v nadaljevanju: Pravilnik) in drugo, ki v preteklem zaključenem študijskem letu niso prejemali državne štipendije, temveč jim je ta zaradi določenih razlogov mirovala (49. člen Zakona o štipendiranju, Ur. l. RS, št. 59/2007 s spremembami, v nadaljnjem besedilu: ZŠtip). Tožnik je mnenja, da je tožena stranka v danem primeru napačno uporabila materialno pravo, saj zanj, ker mu je v preteklem študijskem letu štipendijsko razmerje mirovalo, ne velja 4. člen Pravilnika, temveč zgolj 49. člen ZŠtip, ki se izrecno nanaša na mirovanje štipendije v posameznem študijskem letu. Tožena stranka bi bila dolžna določiti rok za vložitev vlog na podlagi prvega odstavka 4. člena Pravilnika. Pravilnik torej ne določa roka sam po sebi. Je pa kar se tiče določitve roka za tiste štipendiste, ki v preteklem študijskem letu štipendije niso prejemali nejasen. Zaradi načela pravne varnosti bi moral biti ta rok eksplicitno določen, in sicer v javnem pozivu. Pravilnik torej določa obveznost objave roka in javnega poziva le za štipendiste, ki so v preteklem študijskem letu že prejemali državno štipendijo. Tožnik v preteklem letu štipendije ni prejemal, saj mu je štipendijsko razmerje mirovalo. Zaradi pravnih praznin, ki jih ne Pravilnik ne objavljeni poziv nista pokrila, je tožnik mnenja, da se mora za njegovo dejansko stanje neposredno uporabiti zakon. Dejansko stanje pri študentih, ki jim je v preteklem ali preteklih študijskih letih štipendijsko razmerje mirovalo, je namreč bistveno drugačno od dejanskega stanja pri študentih, ki so v preteklem študijskem letu dejansko prejemali štipendijo. Prvi so namreč še toliko bolj vezani na izpolnitev različnih manjkajočih študijskih obveznosti ter na odločanje komisij na posamezni fakulteti. Da je temu tako, izhaja tudi iz Javnega poziva za dodelitev državnih štipendij za šolsko (študijsko) leto 2011/2012, ki je za razliko od prejšnjih pozivov v točki 11 vseboval tudi določbo, ki pokriva tožnikovo dejansko stanje. Po mnenju tožnika je sodišče zaradi napačne uporabe in razlage materialnega prava tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje. Tožnik pri tem poudarja, da se na rok za oddajo vloge ni mogel zanesti, ker ta v pozivu za njegove primere ni bil določen, vlogo pa je oddal takoj, ko je na podlagi zasedanja fakultetne komisije v začetku oktobra 2010 izpolnil vse zakonske pogoje za prejemanje štipendije (izpitne obveznosti je opravil že pred zasedanjem komisije). Napačno je tudi pravno tolmačenje sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev vloge za nadaljnje prejemanje državne štipendije določen v 4. členu Pravilnika, ki je hkrati pravna podlaga za vsakoletni javni poziv. Pravilnik v 4. členu določa, da se ta rok šele določi oziroma konkretizira v vsakoletnem pozivu. V spornem pozivu rok za oddajo vlog za štipendiste, ki jim je v preteklem študijskem letu štipendijsko razmerje mirovalo, ni bil določen. Vsi javni pozivi morajo biti sestavljeni in objavljeni tako, da ne puščajo dvomov, oziroma da so naslovnikom jasni, da se ti lahko zanesejo nanje in ravnajo po njih. Sodišče se do teh navedb ni opredelilo, kar je v neskladju z ustavnim načelom kontradiktornosti. V neskladju z ustavo pa so po mnenju tožnika tudi določbe Pravilnika in posledično javnega poziva, ki omejujejo rok za oddajo vlog za štipendije na datume, za katere ni podlage v zakonu. Zato tako Pravilnik (v preambuli Pravilnika sploh ni določeno, na podlagi katere določbe ZŠtip je bil sprejet) kot javni poziv nista v skladu z zakonom, ki je hierarhično višji akt. Sodišče bi v takih primerih skladno z zakonskimi pooblastili moralo odločiti neposredno na podlagi zakona. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke opr. št. ... z dne 27. 5. 2011 v zvezi s prvostopenjsko odločbo opr. št. ... z dne 16. 11. 2010, s katero je bilo odločeno, da se vloga za nadaljnje prejemanje državne štipendije z dne 11. 10. 2010 za šolsko oziroma študijsko leto 2010/2011 zavrne ter da tožniku, ki mu je bila priznana pravica do državne štipendije po odločbi št. ... z dne 10. 11. 2008 preneha pravica do državne štipendije s 1. 10. 2010. V zadevi je sporno, ali je tožnik zamudil rok za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje državne štipendije. Tožniku je bila namreč priznana pravica do državne štipendije z odločbo št. ... z dne 10. 11. 2008 od 1. 10. 2008 do zaključka izobraževalnega programa. Z odločbo št. ... dne 4. 12. 2009 je bilo odločeno, da štipendija v šolskem oziroma študijskem letu 2009/2010 miruje in se ne izplačuje. Dne 11. 10. 2010 je tožnik vložil vlogo za nadaljnje prejemanje državne štipendije.

V prvem odstavku 47. člena ZŠtip je določeno, da sklad na predlog ministra, pristojnega za delo, v juniju tekočega leta v sredstvih javnega obveščanja objavi poziv štipendistom, ki prejemajo državne štipendije oziroma Zoisove štipendije, da predložijo potrebno dokumentacijo za nadaljnje prejemanje štipendije. Štipendist, ki prejema državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo, mora v roku iz javnega poziva iz prvega odstavka 47. člena predložiti štipenditorju zbirno mapo v skladu z šestim odstavkom 42. člena zakona. Zakon torej izrecno ne določa roka. Tudi Pravilnik v 4. členu določa, da je rok določen v javnem pozivu. V prvem odstavku je namreč določeno, da ministrstvo, pristojno za delo, v juniju tekočega leta na svoji spletni strani, na državnem portalu e-uprava in v sredstvih javnega obveščanja objavi javni poziv štipendistom, ki že prejemajo državno štipendijo, da v roku iz javnega poziva sporočijo pristojnemu centru za socialno delo potrebne podatke oziroma predložijo potrebno dokumentacijo za nadaljnje prejemanje državne štipendije, ki niso na razpolago v uradnih evidencah. Kot izhaja iz Javnega poziva za dodelitev državnih štipendij za šolsko (študijsko) leto 2010/2011 (priloga A/3 sodnega spisa), je bilo v 9. točki določeno, da za kandidate, ki prvič uveljavljajo državno štipendijo rok ni omejen. Za štipendiste (študente), ki so v preteklem šolskem oziroma študijskem letu 2009/2010 že prejemali državno štipendijo, je rok za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje štipendije 6. oktober 2010. Nadalje je bilo še določeno, da če štipendist ne bo predložil vloge za nadaljnje prejemanje štipendije v roku iz drugega odstavka 9. točke, mu bo štipendijsko razmerje za tekoče šolsko oziroma študijsko leto mirovalo. V 1. točki je bil določen predmet poziva iz katerega izhaja, da se javni poziv nanaša tudi na štipendiste, ki jim je štipendijsko razmerje mirovalo in nadaljujejo izobraževanje v višjem letniku oziroma na višji stopnji izobraževanja. Na omenjene štipendiste se nanaša tudi drugi odstavek 7. točke.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede na 1. in 7. točko javnega poziva povsem jasno izhaja, da se nanaša tudi na štipendiste, ki so že prejemali državno štipendijo, vendar pa jim je le-ta v preteklem študijskem obdobju mirovala. Res je, da v 9. točki ni izrecno določeno, kakšne so posledice za nepredložitev dokumentacije v določenem roku, kot to velja za študente, ki so državno štipendijo v preteklem letu prejemali, vendar pa vloge ne oddajo v predpisanem roku. Za navedene je namreč določeno, da jim štipendijsko razmerje za tekoče šolsko oziroma študijsko leto miruje (tretji odstavek 9. točke javnega razpisa oziroma 4. alinea prvega odstavka 48. člena ZŠtip). Pri presoji kakšne so posledice zamude v primeru, ko gre za štipendista, ki mu je v preteklem letu študijsko razmerje mirovalo, pa je potrebno uporabiti 6. alineo 49. člena ZŠtip, kjer je določeno, da štipendijsko razmerje pri državni štipendiji ali Zoisovi štipendiji preneha, če štipendist po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije. V javnem pozivu je bil določen rok 6. 10. 2010. Tožnik do izteka navedenega roka ni predložil dokazil. To pa pomeni, da mu je zaradi nepredložitve dokazil štipendijsko razmerje skladno z že citirano določbo 6. alinee 49. člena ZŠtip prenehalo. Po stališču pritožbenega sodišča ne gre za pravno praznino, kot to v pritožbi uveljavlja tožnik. Objava razpisa in tudi določitev roka je v okviru pooblastila, ki je bilo Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve dano na podlagi prvega odstavka 47. člena ZŠtip. Pritožbene navedbe, da za štipendiste, ki jim je v preteklem študijskem letu štipendijsko razmerje mirovalo, rok za predložitev dokumentacije za nadaljnje prejemanje državne štipendije ni določen, so torej neutemeljene. Tožnik je bil dolžan upoštevati javni poziv za dodelitev državnih štipendij ter dokumentacijo predložiti do roka določenega v 9. točki navedenega javnega poziva. Zamuda tega roka pomeni, da tožnik dokumentacije ni predložil, kar pomeni, da je tožena stranka utemeljeno odločila, da mu s 1. 10. 2010 preneha pravica do državne štipendije.

Sodišče prve stopnje se je tudi opredelilo do bistvenih tožnikovih navedb, kar pomeni, da so tudi pritožbene navedbe, da naj bi bilo kršeno ustavno načelo kontradiktornosti, neutemeljene.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.