Jedro

Sodna praksa je zavzela stališče, da za substanciranje dokaznega predloga ne zadošča, da stranka zgolj navede sodni spis in listine, v katere naj sodišče vpogleda, brez da bi pri tem natančno navedla, katero dejstvo naj se z vpogledom v določeno listino posameznega spisa ugotovi in kako bi to vplivalo na končno odločitev. Takšen dokazni predlog ni ustrezno substanciran, strankine neaktivnosti pa ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.

Niso utemeljeni pritožbeni očitki v zvezi z višino stroškov za odpravo novo ugotovljenih napak. Tožena stranka je stroške natančno opredelila in predložila račune za odpravo napak s specifikacijami ter dokazila o njihovem plačilu. Tožeča stranka pa ni pojasnila, zakaj višina stroškov ni ustrezna. Zgolj dvom tožeče stranke v višino stroškov ne zadošča niti standardu specificiranega prerekanja niti s takšnimi pavšalnimi trditvami ne more omajati predloženih dokazov tožene stranke.

Pritožbeno sodišče soglaša tudi z oceno prvostopenjskega sodišča, da navržena navedba tožeče stranke, da vzrok za napake ni slaba izvedba hidroizolacijskih del, kljub pravilu, da se negativnih dejstev ne dokazuje, ne zadošča za njen uspeh v pravdi. Tožeča stranka bi kot gradbenica in strokovnjak na svojem področju morala podrobneje pojasniti, zakaj zamakanje oziroma zatekanje vode s stropa v prostorih neposredno pod oziroma v bližini strehe ni posledica izvedbenih del gradbinca, čeprav je to po naravi stvari običajno vzročno povezano. Upoštevati je namreč treba, da tožena stranka kot naročnik ni strokovnjak na tem področju, zato od nje ni mogoče pričakovati poglobljenih odgovorov na strokovna vprašanja s področja gradbene stroke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati znesek 59.576,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 6. 2016 dalje do plačila in ji povrniti pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Obenem je tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.874,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka se zoper sodbo pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Predlaga, da sodišče druge stopnje sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga, da jo sodišče druge stopnje zavrne kot neutemeljeno, tožeči stranki pa naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki dne 23. 1. 2006 sklenili Generalno izvajalsko pogodbo (prilogi A2 in B6), po kateri je bila tožeča stranka dolžna postaviti nakupovalni center ... z garažno hišo. Odgovornost tožeče stranke kot izvajalca za napake strešne zatesnitve in kritine, izolacije proti vlagi, izolacijsko zasteklitev, steklene strehe in svetlobne kupule je trajala 10 let od prevzema (14.1. točka pogodbe). V skladu s točko 11.5 pogodbe je tožeča stranka zagotovila bančno garancijo za odpravo pomanjkljivosti in napak v garancijskem roku. Dne 4. 10. 2013 je tožena stranka poslala tožeči stranki tabelo napak in elektronska sporočila vodje vzdrževanja, kjer je vpisanih 32 napak (priloga A12). Nato je pooblaščenka tožene stranke dne 11. 4. 2013 na tožečo stranko naslovila dopis o odpravi napak in jih naštela 26 (priloga A22). O napakah v nakupovalnem centru ... v L. sta podala mnenje mag. B. P. v juliju 2015 (prilogi A23 in A24) ter F. N. v decembru 2016 (prilogi A25 in A26). Oba izvida sta bila izdelana za potrebe postopka, ki se je med pravdnima strankama pred prvostopenjskim sodiščem vodil pod opr. št. VIII Pg 2769/2013.1 Dne 15. 2. 2016 je pooblaščenka tožene stranke in gospodarske družbe C., d. o. o. tožeči stranki priporočeno poslala obvestilo o napakah in jo pozvala h njihovemu ogledu (prilogi B13 in B17) ter pojasnila, da je opazila nove napake, ki se kažejo kot zamakanje vode s stropa. Ocenila je, da so bila hidroizolacijska dela slabo izvedena. Stanje objekta si je tožeča stranka ogledala dne 4. 3. 2016, odgovornost za napake pa je zanikala v dopisu z dne 10. 3. 2016. Gospodarska družba C. in tožena stranka sta dne 31. 5. 2016 zahtevali unovčitev bančne garancije (in jo nato unovčili) v višini 59.576,97 EUR (priloga A6). H., d. o. o. je toženi stranki izstavila račune za dela na strehi v višini 66.888,28 EUR (priloge B2 do B5 in B26-27). Račune je tožena stranka poravnala (priloge B29-B31). Iz nosilnih razlogov prvostopenjskega sodišča je razvidno, da je bil tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi pomanjkljive trditvene podlage tožeče stranke.

6. V tej zadevi je tožeča stranka s tožbo zahtevala vračilo zneska iz naslova domnevno neupravičeno unovčene bančne garancije, zato je bilo na njej trditveno in dokazno breme o tem, da je tožena stranka zlorabila bančno garancijo, ki pa ga po oceni pritožbenega sodišča ni zmogla. Tožena stranka je namreč navedla, da so se ne glede na predhodno unovčitev bančne garancije v zvezi z napakami, grajanimi v letu 2013 (glede tega je med pravdnima strankama tekel spor pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. VIII Pg 2769/2013), v letu 2015 pojavile nove napake, pojasnila je kje in kdaj so se pojavile, predložila skice in fotografije, utemeljila, da je napake pravilno grajala, navedla pravno podlago unovčitve bančne garancije ter utemeljila, da ni prišlo do dvojne unovčitve bančne garancije, čeprav je bila bančna garancija predhodno, v zvezi z drugimi napakami, unovčena tri leta pred tem. Tožena stranka je tudi pojasnila in predložila dokaze glede vrste in obsega del, ki so bila potrebna za odpravo napak in s tem nastale stroške (računi, potrdila o plačilih in fotografije opravljenih del). Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka ni uspela izpodkopati navedb in dokazov nasprotne stranke niti kakorkoli pojasniti, kako naj kot gradbenica ne bi bila odgovorna za kvalitetno izvedbo hidroizolacije oziroma zamakanje strehe, ki že po naravi stvari sodi v njeno sfero. Kljub opozorilom nasprotne stranke in pozivu sodišča tožeča stranka ni uspela specificirano in dokazno podprto nasprotovati navedbam tožene stranke glede obstoja novih napak, za katere je odgovorna kot izvajalka (načelo povezanosti trditvenega in dokaznega bremena). Kljub konkretiziranim navedbam tožene stranke v odgovoru na tožbo s priloženimi dokazi je zgolj pavšalno zanikala obstoj novih napak in svoje trditveno breme poskušala prevaliti na sodišče oz. izvedenca, ki naj bi brskala po sodnem spisu opr. št. VIII Pg 2769/2013 oziroma po tamkajšnjih izvedenskih mnenjih in sama ugotavljala, kaj naj bi pravzaprav predstavljalo trditveno podlago tožeče stranke.2 Drži sicer pritožbena navedba, da je tožena stranka v spis vložila nepravnomočno prvostopenjsko sodbo v zadevi VII Pg 2769/2013. Ne drži pa pritožbena navedba, ki je tudi sicer nedovoljena pritožbena novota v smislu 337. člena ZPP, da iz točke 13 sodbe izhaja, za katere napake je bila bančna garancija že unovčena. Točka 13 obrazložitve navedene sodbe govori o pripombah tožene stranke na poročilo o meritvah tesnosti cevovodov na kanalizaciji.

7. Pritožnica se sklicuje tudi na izjavo G. R. z dne 17. 12. 2014 (priloga A27-28), ki jo je predložila v dokaz za trditve, da gre za iste napake, kot tiste, za katere je tožena stranka že unovčila bančno garancijo. Vendar pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom prvostopenjskega sodišča, da gre za nedopusten informativni dokaz brez ustrezne trditvene podlage. Pritožbeno sodišče še pripominja, da je sicer posplošeni opis dogodkov, ki ga izjava vsebuje, tudi glede na njen datum povsem neprimeren dokaz, saj tožena stranka trdi, da so se nove napake pojavile v letu 2015. 8. Sodna praksa je zavzela stališče, da za substanciranje dokaznega predloga ne zadošča, da stranka zgolj navede sodni spis in listine, v katere naj sodišče vpogleda, brez da bi pri tem natančno navedla, katero dejstvo naj se z vpogledom v določeno listino posameznega spisa ugotovi in kako bi to vplivalo na končno odločitev. Takšen dokazni predlog ni ustrezno substanciran, strankine neaktivnosti pa ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.3 V konkretnem primeru je bilo na tožeči stranki trditveno in dokazno breme, da opiše posamezno napako in navede kje v izvedenskem mnenju izvedencev P. oziroma N. ali njihovi dopolnitvi jo je najti ter nato ugotoviti identiteto z eno od novo ugotovljenih napak. Tožeča stranka bi morala navesti jasne vzporednice med napakami, ki so obstajale leta 2013 in novo ugotovljenimi napakami v letu 2015. Vendar tega trditvenega bremena ni zmogla, ampak ga je neuspešno poskušala prevaliti na nasprotno stranko, predlaganega izvedenca in sodišče. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da informativnega dokaza z imenovanjem izvedenca ne bo izvedlo, se tako po oceni pritožbenega sodišča pokaže kot pravilna, saj izvedenec ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage stranke.

9. Niso utemeljeni pritožbeni očitki v zvezi z višino stroškov za odpravo novo ugotovljenih napak. Tožena stranka je stroške natančno opredelila in predložila račune za odpravo napak s specifikacijami ter dokazila o njihovem plačilu. Tožeča stranka pa ni pojasnila, zakaj višina stroškov ni ustrezna. Zgolj dvom tožeče stranke v višino stroškov ne zadošča niti standardu specificiranega prerekanja niti s takšnimi pavšalnimi trditvami ne more omajati predloženih dokazov tožene stranke.

10. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z oceno prvostopenjskega sodišča, da navržena navedba tožeče stranke, da vzrok za napake ni slaba izvedba hidroizolacijskih del, kljub pravilu, da se negativnih dejstev ne dokazuje, ne zadošča za njen uspeh v pravdi. Tožeča stranka bi kot gradbenica in strokovnjak na svojem področju morala podrobneje pojasniti, zakaj zamakanje oziroma zatekanje vode s stropa v prostorih neposredno pod oziroma v bližini strehe ni posledica izvedbenih del gradbinca, čeprav je to po naravi stvari običajno vzročno povezano. Upoštevati je namreč treba, da tožena stranka kot naročnik ni strokovnjak na tem področju, zato od nje ni mogoče pričakovati poglobljenih odgovorov na strokovna vprašanja s področja gradbene stroke.

11. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek glede pooblastila pooblaščenke, ki je grajala napake pri tožeči stranki. Pritožba svojega dvoma, da je pooblastilo pooblaščenki dal G. R., z ničemer ne utemelji.

12. Glede pritožbenega očitka, da je sodišče prve stopnje spregledalo nekatere argumente tožeče stranke, velja poudariti, da ni nujno, da sodišče na navedbe stranke vselej odgovori izrecno, pač pa zadostuje, da odgovor smiselno izhaja iz obrazložitve. Temu standardu pa je v izpodbijani sodbi nedvomno zadoščeno.

13. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP). Če pritožnica na kakšno navedbo morebiti ni dobila izrecnega odgovora, pa ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve, kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi.4

14. Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

15. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena, prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 163. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške. Tožena stranka pa stroškov za odgovor na pritožbo ni opredeljeno navedla, zato sama nosi svoje stroške za odgovor na pritožbo.

1 Prim. sodbo VIII Pg 2769/2013 ( priloga A10). V tem postopku je dal izjavo tudi G. R. (prilogi A27 in A28). 2 V spisu VIII Pg 2769/2013 sta dve obsežni izvedenski mnenji izvedencev F. N. in B. P., obe z dopolnitvami. 3 Prim. VSS odločbe II Ips 196/2008, II Ips 231/2003, II Ips 770/2008 in druge. 4 Prim. VS RS sklep Up-492/01-5 in VSRS sklep III Ips 84/2017.