Posredovanje konkretnih podrobnosti režima gibanja za delavca detektivu

Datum

15.09.2025

Številka

07120-1/2025/395

Kategorije

Zdravstveni osebni podatki, Delovna razmerja, Pravne podlage

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 26. 8. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali so upravičene zahteve detektivov, ki jih ti naslovijo na izvajalce zdravstvene dejavnosti in v katerih zaprošajo za konkretne podrobnosti režima gibanja za delavce (paciente).

Na podlagi dokumenta oziroma informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1; ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20; ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje. IP se lahko dokončno opredeljuje do zakonitosti obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

1.

Detektiv je glede pridobivanja podatkov o režimu gibanja (bolniškem redu), ki se nanaša na delavca, upravičen do enakega obsega osebnih podatkov kot delodajalec.

2.

Detektiv je upravičen do podatkov o režimu gibanja v celotnem besedilu (obsegu oziroma vsebini) kot je bil že določen s strani zdravnika, če je to relevantno za pravice in obveznosti iz delovnega razmerja in za izvajanje kontrole bolniške odsotnosti.

3.

Če želi detektiv prejeti konkretne podrobnosti glede omejitev ali prostega gibanja, ki niso vsebovane v že določenem ter pacientu sporočenem režimu gibanja (kar pomeni, da gre za zdravnikovo strokovno interpretacijo oziroma dodatno obrazložitev pravic in omejitev), jih zdravnik detektivu lahko zakonito sporoči po svoji presoji, ni pa tega dolžan storiti.

Obrazložitev:

a)

Uvodno

Uvodoma pojasnjujemo, da imajo pojmi »bolniški red«, »režim gibanja« in »navodila o ravnanju« v tem mnenju enak pomen.

V vašem primeru ni sporno, ali lahko delodajalec ali zanj pooblaščeni detektiv pridobita podatke o določenem režimu gibanja, pač pa je sporno le, ali lahko pridobita mnenje zdravnika o specifikah (konkretnih podrobnostih) dovoljenega ali nedovoljenega ravnanja, ki še ni bilo izrecno določeno, kot so na primer »izleti v gore«, »izobraževanje«, »predavanje«, »nakupovanje v nakupovalnih centrih«, »sprehodi«, »večurne zabave«, »obisk prireditve«, »intenzivne športne dejavnosti«, »zmerne športne dejavnosti«, »intenzivna ali težka domača opravila«, »delo v gozdu ali na polju«, »upravljanje motornih vozil«, »vožnja s kolesom« in podobno. Detektivi za te informacije pogosto zaprošajo na posebnih obrazcih.

V drugem odstavku 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (ZZZS) je določeno, »da mora osebni zdravnik zavarovancu dati navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela (režim življenja, strogo ležanje, počitek, sprehodi...)«. Pravila torej ne določajo vseh kategorij ravnanj (konkretnih prepovedi in dovoljenj), do katerih se mora zdravnik opredeliti oziroma jih dati pacientu.

b)

Zakonska podlaga za detektiva

Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-2) v 9. točki drugega odstavka 34. člena določa, da detektiv pridobiva informacije o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih v skladu z zakonodajo, ki ureja delovna razmerja. Drugi in tretji odstavek 36. člena ZDD-2 določata, da ima detektiv v okviru pooblastila naročnika za izvedbo nadzora zaradi ugotavljanja zlorabe pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe pravico pridobiti navodilo o ravnanju osebe pod nadzorom v času zadržanosti od dela. Detektiv se pri pridobivanju navodila ne sme seznaniti z drugimi podatki zdravstvene dokumentacije, ki se nanašajo na osebo pod nadzorom; navodilo o ravnanju osebe pod nadzorom v času zadržanosti od dela je pristojni osebni zdravnik dolžan detektivu posredovati v treh delovnih dneh od prejema detektivove pisne zahteve. Detektiv mora zahtevi priložiti tudi fotokopijo pisnega pooblastila. ZDD-2 ne določa podrobnejših konkretnih kategorij ravnanj (konkretnih prepovedi in dovoljenj), do katerih je detektiv upravičen.

c)

Zakonska podlaga za delodajalca

Tudi delodajalec kot končni uporabnik ima zakonsko podlago, da lahko pridobi podatke o režimu gibanja za delavca, ki je odsoten zaradi bolezni ali poškodbe. Zakonska podlaga v smislu (b) točke drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe je v prvem odstavku 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Posredna zakonska podlaga je tudi v že omenjenem drugem in tretjem odstavku 36. člena ZDD-2. Tudi ZDR-1 ne določa podrobnejših konkretnih kategorij ravnanj (konkretnih prepovedi in dovoljenj), do katerih je upravičen delodajalec neposredno od zdravnika ali posredno od delavca ali detektiva.

d)

Določitev režima gibanja

V primeru upravičene zadržanosti z dela je zdravnik sicer dolžan pacientu (delavcu) dati navodila glede režima gibanja, toda predpisi ne določajo, da so ta navodila obvezno pisna bodisi na listini, ki jo prejme pacient (potrdilo, mnenje, izvid, navodila ipd.) bodisi kot zabeležka v zdravstveni dokumentaciji ali v internem informacijskem sistemu. In ker tudi, kot že rečeno predpisi ne določajo, katera konkretna ravnanja mora zdravnik določiti, je od zdravnika in medicinske stroke odvisno, kako bo ta navodila dal pacientu in v kakšnem obsegu oziroma s kakšno vsebino. Poleg tega sta obseg in vsebina navodil odvisna od konkretnega zdravstvenega stanja pacienta.

e)

Obseg posredovanja informacij detektivu

Če so zdravnikova navodila določena (tudi) v pisni obliki oziroma zabeležena, je glede na široke zakonske podlage detektiv (in tudi delodajalec) upravičen do celotnega zapisa teh navodil v obliki reprodukcije ali povzetka, seveda le glede tistega dovoljenega ali nedovoljenega gibanja, ki je relevantno za pravice in obveznosti iz delovnega razmerja in za izvajanje kontrole bolniške odsotnosti. Na primer režim gibanja, ki se nanaša na opravljanje osebnih potreb v bivališču (odhod v posteljo, hoja po notranjih stopnicah, navodila za prehranjevanje, gibanje pri higienskih opravilih) praviloma ni relevanten za delovno razmerje.

Smiselno enako je detektiv upravičen do podatkov o navodilih, ki jih je zdravnik že podal pacientu ustno.

Če želi detektiv prejeti informacije, ki presegajo praviloma pisno že določena in pacientu posredovana navodila (torej, če želi dodatne informacije ali »specifikacijo«), pomeni, da bi moral zdravnik v ta namen posebej pripraviti dodatne informacije, ki pomenijo strokovno interpretacijo že določenih navodil oziroma pomenijo podajo strokovnega mnenja. Take informacije (torej dodatni podatki ali podatki z dodano vrednostjo) ne zahtevajo le izdelave in posredovanja reprodukcije že zabeleženih navodil (ali priprave povzetka takih navodil), ampak zahtevajo ustvarjanje novega dokumenta oziroma strokovno delo. To velja tudi, če mora zdravnik zgolj označiti določene kategorije ravnanj na obrazcu, ki ga posreduje detektiv.

Ker gre še vedno za navodila v smislu omenjenih zakonskih podlag in ker bi jih zdravnik lahko že prej zapisal v zdravstveno dokumentacijo oziroma jih sporočil pacientu, je detektiv do teh upravičen, ker so zajeta v omenjenih zakonskih podlagah, ki govorijo o široki pravici do prejema navodil. Toda, ker te zakonske podlage ne govorijo o izrecno dolžnosti izdelave podrobnejših navodil na zahtevo detektiva ali delodajalca, zdravnik teh ni dolžan pripraviti in posredovati detektivu ali delodajalcu.

Če povzamemo, zdravnik je dolžan detektivu posredovati obstoječe podatke o določenem režimu gibanja, ni pa dolžan za detektiva pripravljati dodatnih informacij o podrobnostih dovoljenega ali nedovoljenega gibanja. Zdravnik ima zgolj pravico, da to stori, seveda v obsegu, ki je glede na konkretno zdravstveno stanje delavca relevantno za pravice in obveznosti iz delovnega razmerja in za izvajanje kontrole bolniške odsotnosti. To vključuje tudi izpolnjevanje obrazcev z že vnaprej predvidenimi aktivnostmi.

Prijazen pozdrav.

Pripravil: dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka