Jedro

V odgovoru na tožbo je toženec navedel, da je bil zavarovanec tožnika tisti, ki je prvi vzpostavil stik s tožencem in ga opozoril na neprimerno ravnanje s psom, da je zaradi tega prišlo do pretepa, v katerem je zavarovanec aktivno sodeloval in s tem prispeval k pretepu, nastalim posledicam in škodi, in da je zato podan njegov soprispevek najmanj v deležu 50 %. Takšne navedbe so dovolj konkretizirane, določne in sklepčne, da jih ni mogoče opredeliti za neobrazložene. Zahteva po še bolj določnem konkretiziranju dejstev (tudi na podlagi vpogleda v kazenski spis) je še posebej v tem primeru, ko gre za spor majhne vrednosti s kratkimi roki in ko je tožencu zaradi v trenutku vložitve tožbe neznanega prebivališča postavljena začasna zastopnica, prestroga in ne zagotavlja poštenega sojenja ter varstva pravic, ki jih imajo stranke na podlagi materialnega prava.

Posledično tudi dokaz z zaslišanjem toženca ne predstavlja nedovoljenega informativnega dokaza, saj je bila njegova izvedba predlagana v potrditev dovolj določno in substancirano zatrjevanih dejstev.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema te sodbe plačati znesek glavnice v višini 559,86 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe, to je od 13. 9. 2023 dalje do plačila (1. točka izreka), in ji v 15 dneh povrniti 10 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila (2. točka izreka).

2.Zoper sodbo se pravočasno po začasni zastopnici pritožuje toženec zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz 7., 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Navaja, da pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave niso izpolnjeni. Kot podlago je sodišče navedlo prepoved izvajanja informativnih dokazov ter ugotovitev, da je toženec predlagal zgolj informativni dokaz s svojim zaslišanjem in da bi začasna zastopnica lahko pridobila podatke iz kazenskega spisa. Pri presoji dopustnosti informativnega dokaza je uporabilo prestroge kriterije, obrazložitev razlogov pa ne vzdrži kritične presoje in ne drži. Toženec je zatrjeval soprispevek zavarovanca tožnika in pojasnil, da kazensko sodišče tega ni presojalo in vezanosti na kazensko obsodilno sodbo v tem obsegu ni. Namesto presoje relevantnih okoliščin in izvedbe dokazov je sodišče sprejelo nezakonito odločitev o izdaji sodbe na podlagi pripoznave, ker naj bi bil odgovor na tožbo neobrazložen, saj so bili predlagani le informativni dokazi. To ne drži, glede na okoliščine primera je bil utemeljeno predlagan dokaz z zaslišanjem toženca, ki bi edini lahko izpovedal o pravno relevantnih dejstvih. Sodišče je samo izpostavilo, da je bila začasna zastopnica odrezana od informacijskega vira, nenazadnje je bila tožencu zato tudi postavljena. Stališče, da bi se o dogajanju lahko seznanila z vpogledom v kazenski spis in od tam pridobila podatke o soprispevku, je napačno. V kazenskem spisu podatkov o soprispevku ni, le toženec je tisti, ki lahko zagotovi podatke o tem. Že iz tega, da je do poškodb prišlo v pretepu, izhaja, da je zavarovanec tožnika sodeloval in prispeval k škodnemu dogodku. V kolikšni meri, pa bi lahko izpovedal le toženec. Dokaz bi sodišče moralo dopustiti in odgovor na tožbo šteti za obrazložen. Zaslišanje bi bilo tudi mogoče izvesti, saj je imel toženec po podatkih spisa že vsaj od 20. 5. 2024 dalje (to je skoraj tri mesece pred izdajo izpodbijane sodbe, glej r. št. 18 v spisu) spet prijavljen naslov v Republiki Sloveniji. Sodišče sicer navede, da je bil naslov toženca ob vložitvi odgovora na tožbo neznan, kar pa ne vzdrži presoje, saj je relevantno, ali je bil dokaz izvedljiv v času odločanja. Pritožba opozarja tudi, da je sodišče, čeprav je razpolagalo s podatkom o stalnem bivališču toženca, sodbo vročilo le začasni zastopnici, ki bi jo moralo razrešiti in sodbo vročiti tožencu, saj so razlogi za začasno zastopanje prenehali. V primerih, kot je konkretni, ko gre za spor majhne vrednosti s kratkimi roki, je za začasno zastopnico še toliko težje pridobiti podatke ali stopiti v stik s stranko. Sodišče glede predlaganega dokaza z zaslišanjem toženca ne bi smelo uporabiti tako strogih kriterijev in zgolj zaradi očitkov o informativnosti dokaza odgovor na tožbo šteti za neobrazložen. Dokaznemu predlogu bi lahko ugodilo, ne da bi zavleklo postopek, saj je naslov toženca znan, šele če vabljenje ne bi bilo uspešno, pa bi lahko sprejelo nadaljnje procesne odločitve. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje z navodilom, da je treba tožencu, katerega bivališče je znano, omogočiti neposredno sodelovanje v postopku z razrešitvijo začasne zastopnice in vročanjem pisanj neposredno tožencu ter z njegovim zaslišanjem. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3.Tožnik na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). Če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, v tovrstnem sporu ne odgovori na tožbo, se šteje da pripoznava tožbeni zahtevek, sodišče pa v tem primeru brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP (prvi odstavek 453.a člena ZPP). Šteje se, da odgovor na tožbo ni vložen tudi, kadar ni obrazložen (442. člen v zvezi z 278. členom ZPP).

6.Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave izdalo ob ugotovitvi, da je toženec vložil odgovor na tožbo, ki ni bil obrazložen. Zaključilo je, da so bile njegove navedbe glede prerekanja temelja in glede uveljavljanega soprispevka zavarovanca tožnika prepavšalne ter da bi njegova začasna zastopnica konkretne podatke, ki bi jih morala zatrjevati, lahko pridobila z vpogledom v kazenski spis. V zvezi z navedbami o soprispevku predlagan dokaz z zaslišanjem toženca je sodišče zaradi pomanjkljivih trditev ocenilo kot nedovoljen informativni dokaz.

7.Toženec v pritožbi utemeljeno graja ugotovitve sodišča prve stopnje glede obrazloženosti odgovora na tožbo v delu, ki se nanaša na uveljavljani soprispevek. V odgovoru na tožbo je namreč toženec navedel, da je bil zavarovanec tožnika tisti, ki je prvi vzpostavil stik s tožencem in ga opozoril na neprimerno ravnanje s psom, da je zaradi tega prišlo do pretepa, v katerem je zavarovanec aktivno sodeloval in s tem prispeval k pretepu, nastalim posledicam in škodi, in da je zato podan njegov soprispevek najmanj v deležu 50 %. Takšne navedbe so dovolj konkretizirane, določne in sklepčne, da jih ni mogoče opredeliti za neobrazložene. Zahteva po še bolj določnem konkretiziranju dejstev (tudi na podlagi vpogleda v kazenski spis) je še posebej v tem primeru, ko gre za spor majhne vrednosti s kratkimi roki in ko je tožencu zaradi v trenutku vložitve tožbe neznanega prebivališča postavljena začasna zastopnica, prestroga in ne zagotavlja poštenega sojenja ter varstva pravic, ki jih imajo stranke na podlagi materialnega prava.

8.Posledično tudi dokaz z zaslišanjem toženca ne predstavlja nedovoljenega informativnega dokaza, saj je bila njegova izvedba predlagana v potrditev dovolj določno in substancirano zatrjevanih dejstev.

9.Pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave po obrazloženem niso bili izpolnjeni in je podana bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker sodišče ni niti poizkusilo izvesti predlaganega dokaza, je podana tudi bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi toženca ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

10.Razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču je nujna, ker pritožbeno sodišče ugotovljenih kršitev glede na njihovo naravo in okoliščine primera sámo ne more odpraviti in dopolniti postopka, saj bi na ta način prekomerno poseglo v pravico do učinkovitega sodnega varstva ter v pravico do instančnega sojenja oziroma pravico do pritožbe (prvi odstavek 354. člena ZPP). Prav tako pa s takšno odločitvijo ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP).

11.V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje (vsaj poizkusiti) izvesti predlagani dokaz z zaslišanjem toženca in o zahtevku ponovno odločiti.

12.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se skladno s tretjim odstavkom 165. členom ZPP pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.