Jedro

Če je delavec - strojevodja po splošnih aktih delodajalca dolžan dopustiti preverjanje delovne zmožnosti, tudi uporabo alkotesta, pomeni odklonitev alkotesta kršitev delovnih obveznosti (npr. neizpolnitev delovnih in drugih obveznosti).

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, ki je zahteval razveljavitev odločb disciplinske komisije I. in II. stopnje z dne 6.3.1996 ter 8.5.1996 (preklic pogojno odložene izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja), vrnitev na delo ter priznanje obstoja delovnega razmerja od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo, vključno z nadomestilom plače z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter priznanjem delovne dobe in plačilom davkov in prispevkov.

Obenem je sklenilo, da se predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrne.

Zoper navedeno sodbo in sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni oz. razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti in odločanja v mejah postavljenega zahtevka. Spor je bil v tem, ali je tožnik 2.12.1995 nastopil službo v vinjenem stanju, zato bi se moralo sodišče omejiti le na zakonitost ugotovitve in izreka disciplinskega ukrepa v zvezi s to kršitvijo. Z ugotovitvijo, da tožnik spornega dne ni bil vinjen, se tožeča stranka strinja. Vprašanje, zakaj je prišlo do spremembe v odločitvi tožnika pri zapisu v knjigi psihofizičnih sposobnosti, pa sploh ni bilo predmet disciplinskega postopka. Sodišče tožniku očita, da naj bi podal netočne pdatke z namenom pridobitve neupravičenih pravic iz delovnega razmerja, vendar ne pojasni, kakšne neupravičene pravice iz delovnega razmerja naj bi si nameraval pridobiti. Tožnik je bil 2.12.1995 zdravstveno upravičeno odsoten z dela, vendar se sodišče do tega dejstva ni opredelilo. Tožnik je ozdravljen alkoholik, ki se še zdravi pri psihiatru, zato je tožeča stranka tudi predlagala izvedenca, ki bi lahko podal mnenje o tem, ali je bil tožnik 2.12.1995, ko se je obnašal nerazumno, sposoben razumeti pomen svojih dejanj, oz. o tem, ali bi v disciplinskem postopku moral imeti skrbnika za poseben primer. Tožnik tudi nima nobenih dohodkov, zato ne zmore plačati sodne takse, ne glede na to, da ni predložil potrdila o premoženjskem stanju.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77, 27/90), na katere mora pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi paziti po uradni dolžnosti. Prav tako ni kršilo načela kontradiktornosti in načela odločanja v mejah postavljenega zahtevka, pa tudi tožbenega zahtevka ni prekoračilo, saj je presojalo le zakonitost odločb disciplinskih organov tožene stranke, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerja zaradi preklica predhodno pogojno odložene izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.

Pritožba sicer utemeljeno opozarja, da je iz odločbe disciplinske komisije I. stopnje z dne 6.3.1996 razvidno, da se je tožniku očitalo, da naj bi dne 2.12.1995 nastopil službo v vinjenem stanju. V navedeni odločbi pa je tudi v izreku zapisano, da naj bi tožnik kršil 3. točko 8. člena Pravilnika 2, ter storil hujšo kršitev delovnih obveznosti po 12. alinei 8. člena Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev, zato se je prvostopenjsko sodišče spuščalo v presojo, ali so v ravnanju tožnika podani znaki navedene hujše kršitve delovnih obveznosti (ponareditev listin ali dajanje netočnih podatkov z namenom pridobitve neupravičenih pravic iz delovnega razmerja). Zavzelo je stališče, da je tožnik storil očitano hujšo kršitev delovnih obveznosti po 12. alinei 8. člena Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev s tem, da je dal netočen podatek o svoji pripravljenosti za delo ob prihodu na delovno mesto, čeprav je vedel, da za delo ni sposoben, nato pa svojo prvotno odločitev na hitro spremenil. Štelo je, da okoliščina, da je odklonil preizkus vinjenosti z alkotestom, ni pomembna in da dokazni postopek ne potrjuje, da je dne 2.12.1995 nastopil delo v vinjenem stanju.

Pritožbeno sodišče meni, da odločitev prvostopenjskega sodišča ni pravilna oz. je vsaj preuranjena, zlasti zato, ker je dokumentacija v spisu pomanjkljiva, saj v disciplinskem spisu manjka zahteva za uvedbo disciplinskega postopka, na katero se sicer disciplinska odločba I. stopnje sklicuje (zahteva za uvedbo disciplinskega postopka z dne 4.12.1995 št. 6/0-1114/95), prav tako pa v spisu ni zapisnika disciplinske obravnave z dne 27.2.1996. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi zoper sodbo in izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje) razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Po oceni pritožbenega sodišča je vprašljiva pravilnost pravne kvalifikacije tožnikovega ravnanja oz. hujše kršitve delovnih obveznosti po 12. alinei 8. člena navedenega pravilnika. Pritrditi je namreč potrebno pritožbi, da ni jasno, kakšne pravice iz delovnega razmerja naj bi si tožnik neupravičeno nameraval pridobiti s tem, ko je v knjigi psihofizičnih sposobnosti najprej zapisal, da je za delo strojevodje pripravljen in sposoben, nato pa ta zapis spremenil. Njegovo ravnanje v zvezi z vpisi v navedeno knjigo je potrebno obravnavati v povezavi z odklonitvijo alkotesta, kar je, kot izhaja iz razpoložljivih podatkov v spisu, glavni očitek tožniku, pri čemer je tožena stranka očitno štela, da se odklonitev testiranja šteje kot priznanje vinjenosti. Sodišče je v sodnem postopku pri preverjanju zakonitosti sklepov disciplinskih organov vezano na opis dejanja, ki naj bi predstavljalo disciplinsko kršitev, ne pa na pravno kvalifikacijo. Zato je potrebno v nadaljnjem postopku preveriti, kakšna je bila vsebina zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, oz. kakšen je opis kršitve, ki se tožniku očita, ter nato presoditi, ali je - glede na opis kršitve - tožnik storil bodisi hujšo kršitev po 12. alinei 8. člena Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev ali katerokoli drugo hujšo ali lažjo kršitev delovne obveznosti po navedenem pravilniku. Ob tem pritožbeno sodišče meni, da je delavec glede na 7. člen Pravilnika o preverjanju delovne zmožnosti delavcev, ki sodelujejo neposredno pri opravljanju železniškega prometa oz. glede na določbo 3. točke 8. člena Prometnega pravilnika 2 dolžan dopustiti preverjanje delovne zmožnosti delavca, torej tudi uporabo alkotesta. Zato bi odklonitev alkotesta lahko pomenila kršitev delovnih obveznosti (npr. neizpolnitev delovnih in drugih obveznosti, če je bil zaradi tega prekinjen železniški promet najmanj dve uri po 2. alinei 8. člena, oz. neizpolnitev delovnih in drugih obveznosti po 1. alinei 9. člena Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev).

V ponovnem postopku naj prvostopenjsko sodišče pribavi manjkajočo dokumentacijo iz disciplinskega spisa, ter dodatno zasliši tožnika glede razlogov za odklonitev alkotesta oz. v zvezi z vprašanjem spremembe vpisa v knjigo psihofizičnih sposobnosti, po potrebi pa naj izvede še druge dokaze. Po dopolnitvi postopka v nakazani smeri bo lahko sodišče ponovno odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Pritožba pa ni utemeljena v delu, v katerem izpodbija sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

Sodišče prve stopnje je odločilo v skladu z določbami 172. ter 173. člena ZPP. Po 2. odstavku 173. člena navedenega zakona je stranka dolžna predlogu priložiti potrdilo pristojnega upravnega organa o premoženjskem stanju. Tožnik tega potrdila k predlogu za oprostitev plačila stroškov postopka ni priložil, prav tako pa ni predložil nobene druge dokumentacije, iz katere bi izhajalo, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik oz. njegovi družinski člani. Zato je prvostopenjsko sodišče predlog za oprostitev plačila sodnih taks utemeljeno zavrnilo. Ker pritožba v tem delu ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka izreka).

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/I/94).