Jedro

Samovoljno koriščenje letnega dopusta je hujša kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 11. 2005 zaradi samovoljnega koriščenja letnega dopusta oziroma neupravičene odsotnosti z dela in posledično na ugotovitev, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo, ampak še traja, da je dolžna tožena stranka vzpostaviti delovno razmerje po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, in ji za nazaj priznati vse pravice iz dela in po delu.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da niso podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prepričana je, da njeno ravnanje ne predstavlja hujše kršitve delovnih obveznosti in da ni ravnala iz hude malomarnosti ali naklepa. Plan dopustov je bil narejen že spomladi leta 2005, zato je bila prepričana, da ni nobenega razloga za to, da bi mislila, da je lahko njen dopust sporen. Nobenega razloga tudi ni bilo za zavrnitev njenega dopusta. Poleg tega se je koriščenje letnih dopustov pri toženi stranki odobravalo tudi za nazaj. Predlagala je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

5. Tožene stranka je prerekala revizijske navedbe in predlagala njeno zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

8. Revizija bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni navajala niti formalno, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

9. Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

10. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

11. Po določbi druge alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.) je eden od razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na strani delavca, če ta naklepoma ali iz hude malomarnosti, huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zakon (je v času odpovedi) določa v prvem odstavku 110. člena ZDR, da je izredno mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka in ob izpolnitvi zahtev drugega odstavka 83. člena ZDR. Drugi odstavek 110. člena ZDR določa, da mora izredno odpoved pogodbena stranka podati najkasneje v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

12. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnica letni dopust nastopila brez pisne odobritve nadrejenega delavca, čeprav je vedela, in se tudi zavedala, da brez predhodne pisne odobritve ne more na dopust, čeprav je bil ta že spomladi planiran. Tožena stranka je imela celo v svojem aktu o določitvi letnega dopusta izrecno določeno, da pomeni koriščenje dopusta brez predhodnega dovoljenja hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.

13. Tožnica sicer navaja, da njeno ravnanje ni bilo naklepno oziroma iz hude malomarnosti, vendar glede na vse okoliščine in še posebej na to, da je imela predhodno že izkušnjo s podobno kršitvijo, tovrstnega izgovora ni mogoče sprejeti.

14. Revizijsko sodišče soglaša tudi s presojo nižjih sodišč glede ugotovitve, da gre v tožničinem primeru za tako hudo kršitev delovnih obveznosti, da zaradi porušenega zaupanja med strankama delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka pogodbenega roka.

15. Glede na povedano je pravilen zaključek, da je v obravnavanem primeru podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, izpolnjeni pa so tudi pogoji zanjo in je zato pravilna odločitev sodišča, da je tožena stranka izredno odpoved dala utemeljeno in v skladu z zakonskimi določbami. Revizijsko sodišče je že v nekaterih predhodnih odločitvah (na primer sodba VSRS VIII Ips 233/2007 z dne 28. 5. 2008, sodba VIII Ips 324/2005 z dne 20. 12. 2005) zavzelo stališče, da je samovoljno koriščenje letnega dopusta ob upoštevanju zahtev delovnega procesa hujša kršitev pogodbenih obveznosti in je zato tako stališče zavzelo tudi v tem primeru, ki v primeru, da se ugotovi huda malomarnost ali naklep za tako kršitev, pomeni ob izpolnjevanju ostalih zahtevanih pogojev, razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

16. Odgovor na revizijo ni pripomogel k odločitvi revizijskega sodišča, zato je sodišče sklenilo, da stroške odgovora na revizijo krije tožena stranka sama (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).