Jedro

Carinski dolžnik je prevoznik, ki vozniku tovornega vozila ni priskrbel ustrezne dovolilnice CEMT za prevoz blaga v notranjem prometu Skupnosti, kot to določa točka c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Carinski urad Murska Sobota (v nadaljevanju prvostopenjski organ) tožniku kot carinskemu dolžniku za tovorno vozilo znamke Renault, tip vozila Premium št. šasije VF624APA000000646 v prometu od 2007, reg. št. ČK439FL, ki se uvršča v tarifno oznako 8704 22 dd KN in taric kodo 00, z 22 % carinsko stopnjo in 20 % davkom na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV), v vrednosti 11.000,00 EUR in za priklopno vozilo znamke Samro, tip vozila CD 19PJPE, št. šasije VK1CD19PJPE700473, reg. št. ČK143FJ, ki se uvršča v tarifno oznako 87 16 39 80 KN in taric kodo 00 s carinsko stopnjo 2,7 % in 20 % DDV v vrednosti 4.900,00 EUR, naložil plačilo uvoznih dajatev v skupnem znesku 6.242,76 EUR. Carinski dolg je bil plačan 24. 6. 2013, stroški postopka niso nastali, pritožba ne zadrži izvršitve.

2. Carinski dolg v zadevi je nastal, ker hrvaški prevoznik za prevoz komercialnega blaga z navedenim vlečnim in priklopnim vozilom v lasti tožnika, iz Slovenije na Slovaško v času kontrole 19. 6. 2013, ni imel ustrezne CEMT dovolilnice. Glede na predloženi certifikat za predmetno vozilo je bilo razvidno, da izpolnjuje standard EURO IV, zato se ne more uporabiti dovolilnica CEMT št. HR 00683 z oznako CEMT V. Večstranski kontingent CEMT namreč ne dovoljuje, da bi tovornjaki nižje kategorije lahko uporabljali dovolilnice višje kategorije. Zato je bilo ugotovljeno, da je CEMT dovolilnica neveljavna in se šteje, da je prevoznik opravljal prevoz blaga za tretje države brez dovolilnice. CEMT dovolilnica se mora uporabljati v skladu s pravili organizacije CEMT, določbami Zakona o prevozu v cestnem prometu (v nadaljevanju ZPCP-2) in podzakonskimi predpisi, ki jih izda pristojni minister. Ker je tuj prevoznik prevažal blago znotraj Slovenije s prevoznim sredstvom, registriranim v tretji državi, brez ustrezne CEMT dovolilnice, kot to določa 103. člen ZPCP-2, prevozno sredstvo ni več izpolnjevalo pogojev za začasni uvoz prevoznega sredstva s popolno oprostitvijo plačila dajatev. Kršitev na področju notranjega cestnega prometa s prevoznim sredstvom ima za posledico tudi kršitev carinskih predpisov in povzroči nastanek carinskega dolga (točka c) prvega odstavka 558. člena Uredbe komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku skupnosti (v nadaljevanju Izvedbena uredba). Po tretjem odstavku 102. člena ZPCP-2 se mednarodni prevoz s tujim motornim vozilom, ki ima priklopno vozilo opravlja na podlagi ene dovolilnice. V skladu z določbo drugega odstavka 87. člena Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o uvedbi Carinskega zakonika skupnosti (v nadaljevanju CZS), je imetnik dovoljenja v carinskem postopku dolžan obvestiti carinske organe o vsem, kar se zgodi po pridobitvi dovoljenja in bi utegnilo vplivati na njegovo trajanje ali vsebino. Tak dogodek je tudi dejstvo, da za prevoz blaga za tretje države v Republiki Sloveniji ni imel ustreznega dovoljenja za tretje države v skladu s 103. členom ZPCP-2. Zaradi navedene kršitve je za prevozno sredstvo nastal carinski dolg v skladu z 204. členom CZS.

3. Tudi po presoji pritožbenega organa iz dejanskega stanja zadeve izhaja, da hrvaški voznik tovornega vlečnega vozila v lasti tožnika, ki je prevažalo blago iz Slovenije na Slovaško, v času kontrole 19. 6. 2013 ni imel ustrezne CEMT dovolilnice. Gre za kršitev določb ZPCP-2, kar ima za posledico prekršek tožnika in zato naložitev globe zaradi storjenega prekrška, kakor tudi za kršitev carinskih predpisov, kar ima za posledico nastanek carinskega dolga. Kot podlago za odločitev navaja 232. člen, 555. člen do 562. člen in točko c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe. Navaja tudi drugi odstavek 87. člena, 137. člena ter točko a) prvega odstavka 204. člena CZS glede nastanka carinskega dolga ter določbe 102., 103. in prvega odstavka 125. člena ZPCP-2. Sklicuje se tudi na resolucijo Sveta evropske konference ministrov za promet (CEMT) z dne 14. 6. 1973, ki je vzpostavila sistem mednarodnega cestnega prevoza blaga med državami članicami. Ta sistem določa, da lahko pristojni organi izdajo dovolilnico na podlagi kvote vsake države (v nadaljevanju dovolilnica CEMT). Določba prvega odstavka 102. člena ZPCP-2 določa, da sme tuji prevoznik opravljati mednarodni prevoz blaga v Republiki Sloveniji, če ima voznik vozila ustrezno in pravilno izpolnjeno dovolilnico ali dovoljenje za prevoz blaga, ki ga izda Direkcija, razen če ni drugače določeno v mednarodni pogodbi. Minister za promet je v skladu z določbami 102. člena ZPCP-2 izdal Pravilnik o načinu in merilih za delitev in uporabo dovolilnic in dovolilnic CEMT (Uradni list RS št. 67/07, v nadaljevanju Pravilnik), ki v 39. členu predpisuje, da mora prevoznik dovolilnico uporabljati v skladu z določbami zakona in tega Pravilnika, predvsem pa ne sme prevoza opraviti brez dovolilnice, da lahko prevoznik vse pridobljene dovolilnice uporabi samo z vozili, za katere ima prevoznik na dan opravljanja prevoza veljaven izvod licence za motorno vozilo. Registrska številka motornega vozila mora biti vpisana na dovolilnico. Dodaja še, da so navodila za uporabo večstranskega kontingenta CEMT dovolilnic (publikacija mednarodnega prometnega foruma (ITF) pripravljena v sodelovanju z mednarodno zvezo za cestni promet (IRU), in so v skladu z določbami tretjega odstavka 24. člena sestavni del Pravilnika. Iz priloge II k tem navodilom je v točki 6.4 določeno, da tovorna vozila višje kategorije (kot so „varnejša EURO III“) lahko uporabljajo dovolilnice za nižje kategorije (kot so „bolj zelena in varna“), obratna uporaba pa ni možna. Glede na potrdilo o skladnosti s tehničnimi in varnostnimi zahtevami za motorno vozilo je razvidno, da tovorno vozilo izpolnjuje standard EURO IV, zato se ne more uporabljati dovolilnica CEMT HR št. 00683, ker je le-ta izdana za vozila, ki izpolnjujejo standard EURO V. Glede pritožbenih navedb da za sporno vozilo ni bila določena carinska vrednost v skladu z določbami 31. člena CZS, pritožbeni organ pojasni, da je glede na podatke v spisu zadeve razvidno, da je bila vrednost spornega vozila določena tako, da se je od novega vozila zmanjšala vrednost zaradi stanja vozila, letnika vozila in prevoženih kilometrov, s tako vrednostjo pa se je strinjal tudi pritožnikov zakoniti zastopnik A.A. 4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in prvostopenjsko odločbo s tožbo izpodbija zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Ponavlja pritožbene navedbe, da je ugotovitev carinskega urada, da je predložena dovolilnica CEMT V št. 00683 neveljavna, zmotna. V dovolilnici namreč ni določeno oziroma zapisano, da bi ta listina veljala za vozila določene kategorije, temveč se dovolilnica CEMT nanaša na tujega prevoznika (to je na dolžnika), ne pa na vozilo. Zato je zmotna obrazložitev carinskega urada, da je tožeča stranka kršila 103. člen ZPCP-2. Po mnenju tožnika opravljen prevoz blaga po tujem prevozniku na ozemlju RS brez dovolilnice nikakor ne more imeti za posledico nastanek carinskega dolga po a) točki prvega odstavka 204. člena CZS, temveč je sankcija za tak primer določena v 125. členu ZPCP-2. Tožnik tudi poudarja, da tovorno in priklopno vozilo last tožeče stranke oziroma tujega prevoznika nista bila predmet uvoza, temveč se je s tem vozilom opravljal prevoz blaga, za katerega je carinski urad ugotovil, da naj bi se opravljal brez dovolilnice in za kar je bila tožeči stranki tudi izrečena globa. Tovorno in priklopno vozilo, ki je opravljalo prevoz blaga v mednarodnem prometu ni zavezano uvoznim dajatvam. Odločba carinskega urada torej nima jasnih razlogov za uporabo prvega odstavka 204. člena CZS, saj iz razlogov odločbe ni mogoče ugotoviti oziroma razbrati zakaj pravzaprav je carinski dolg nastal, oziroma na kakšni pravni in dejanski osnovi carinski organ ugotavlja uvozne dajatve. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo v povezavi z odločbo tožene stranke odpravi in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi upravnih organov in jih ne navaja ponovno (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja: v obravnavanem primeru je med strankama sporna odločitev carinskega organa, da tožniku odmeri uvozne dajatve za uvoz komercialnega prevoznega sredstva, to je za tovorno vozilo in priklopno vozilo, navedeno v točki 1. izreka izpodbijane odločbe, v lasti tožnika in registrirano na Hrvaškem, ki je bilo naloženo na ozemlju skupnosti (Slovenija), za prevoz do drugega namembnega kraja v skupnosti (Slovaška). Iz dejanskega stanja izhaja, da v času carinske kontrole carinskega organa 19. 6. 2013 na izstopu iz Slovenije na mejnem prehodu Dolga vas voznik tega tovornega vozila ni razpolagal z ustrezno dovolilnico CEMT. Carinski organ v zvezi s predloženo dovolilnico CEMT 00683 tožniku očita, da je neustrezna, ker je izdana za vozila, ki izpolnjujejo standarda EURO V, predmetno tovorno vozilo pa izpolnjuje standard EURO IV. Tožnik temu ugovarja in meni, da je vozilo imelo ustrezno dovolilnico CEMT, saj na njej ni bilo navedeno, da velja le za vozila, ki izpolnjujejo standard EURO V, temveč se CEMT dovolilnica nanaša na tujega prevoznika, torej na tožečo stranko in ne na vozilo. Ugovor tožnika je neutemeljen. CEMT dovolilnica je dovolilnica evropske konference ministrov za promet, ki podjetjem dovoljuje, da opravljajo mednarodni cestni prevoz blaga med državami, ki so članice CEMT organizacije. Dovolilnice podeljuje pristojno ministrstvo po strogih določilih, ki med drugim obsegajo tudi kategorije vozil na primer EURO I, EURO III, EURO IV itd.. Dovolilnico je treba izpolniti pred vsako vožnjo v skladu z Navodilom za uporabo večstranskega kontingenta dovolilnic. Kot je tožniku pravilno pojasnil že pritožbeni organ, citirano Navodilo v prilogi 2 v točki 6.4 določa, da tovorna vozila višje kategorije (kot so „varnejša EURO III“) lahko uporabljajo dovolilnice nižje kategorije, obratno uporaba pa ni možna. CEMT dovolilnica je namreč ustrezna le, če je izpolnjena v skladu s pravili CEMT ter v skladu s predhodno navedenim navodilom.

7. V skladu z veljavnimi slovenskimi predpisi in predpisi skupnosti mora imeti voznik v vozilu od mesta nakladanja do mesta razkladanja pri sebi ves čas vso potrebno dokumentacijo in tudi ustrezno mednarodno dovolilnico CEMT ter dnevnik voženj. V skladu z določbo 141. člena CZS in na podlagi ZPCP-2 lahko hrvaški prevoznik uporablja prevozno sredstvo, ki je bilo začasno uvoženo s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev v notranjem prometu le ob pogoju, da razpolaga s popolno verigo veljavnih in ustreznih dovolilnic, oziroma da ima ves čas od mesta nakladanja do mesta razkladanja pri sebi ustrezne dovolilnice CEMT.

8. Neutemeljen je tudi ugovor tožnika, da je materialno pravno napačna ugotovitev, da je tožnik kršil določbo 558. člena Izvedbene uredbe, saj se ta ne nanaša na vožnjo znotraj Slovenije brez dovolilnice, temveč določa pogoje, pod katerimi se odobri popolna oprostitev uvoznih dajatev za prevozna sredstva ter da prevoz, ki ga tuj prevoznik opravi na ozemlju Slovenije brez dovolilnice CEMT ne more imeti za posledico nastanka carinskega dolga na podlagi točke a) prvega odstavka 204. člena CZS, ampak je sankcija določena v točki 2.) prvega odstavka 125. člena ZPCP-2 (globa za prekršek). S tem ko voznik predmetnega tovornega vozila ni imel v vozilu ustreznih prevoznih listin, zlasti pa ne ustreznega CEMT dovoljenja, gre tudi po presoji sodišča za opravljanje nedovoljenega prevoza v notranjem prometu skupnosti iz Slovenije na Slovaško s prevoznim sredstvom, registriranim v tretji državi, saj obveznosti, ki morajo biti izpolnjene za začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev (točka c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe, niso bile izpolnjene. Imetnik dovoljenja za začasni uvoz s popolno oprostitvijo tudi ni obvestil carinskih organov o okoliščinah glede dovolilnice CEMT kot to narekuje drugi odstavek 87. člena CZS. V trenutku, ko obveznosti za popolno oprostitev niso bile več izpolnjene, je za predmetno tovorno vozilo nastala obveznost plačila carinskih dajatev. To pa je bilo, kot je pravilno navedel že carinski organ 19. 6. 2013, ko je predmetno tovorno vozilo izstopalo iz ozemlja Slovenije, kar je razvidno iz dnevnika voženj. Carinski dolžnik je prevoznik iz tretje države (Hrvaška), ki vozniku predmetnega tovornega vozila ni priskrbel ustrezne dovolilnice CEMT za prevoz blaga v notranjem prometu skupnosti kot to določa točka c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe. Če voznik ne razpolaga z ustrezno CEMT dovolilnico, pogoji iz točke c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe ne obstajajo več.

9. V trenutku, ko pogoji za popolno oprostitev niso bili več izpolnjeni, je za tovorno vozilo nastala obveznost plačila carinskih dajatev. Na podlagi a) točke prvega odstavka 204. člena CZS carinski dolg pri uvozu nastane z neupoštevanjem enega od pogojev za vnos blaga v ta postopek ali za odobritev znižanja uvozne dajatve ali stopnje 0 zaradi uporabe blaga v posebne namene. Na podlagi drugega odstavka 204. člena CZS nastane carinski dolg v trenutku, ko se obveznost, neizpolnitev katere povzroči nastanek carinskega dolga, preneha izpolnjevati ali v trenutku, ko je bilo blago dano v zadevni carinski postopek, če se naknadno ugotovi, da eden od pogojev za vnos blaga v ta postopek ni bil izpolnjen. Tako je po mnenju sodišča neutemeljen ugovor tožnika, da prevoz, ki ga tuj prevoznik opravi na ozemlju Slovenije brez dovolilnice CEMT nikakor ne more imeti za posledico nastanek carinskega dolga na podlagi točke a) prvega odstavka 204. člena CZS.

10. V predmetni zadevi gre tudi po presoji sodišča za kršitev predpisanega postopka, ki vključuje tudi malomarno ravnanje voznika tovornega vozila, ki v času carinske kontrole ni imel ustrezne dovolilnice CEMT. Carinski dolžnik je na podlagi tretjega odstavka 204. člena CZS oseba, ki mora izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz uporabe carinskega postopka, v katerega je bilo blago dano. Tudi po mnenju sodišča je carinski dolžnik v predmetni zadevi prevoznik, ki vozniku tovornega vozila ni priskrbel ustrezne dovolilnice CEMT za prevoz blaga v notranjem prometu skupnosti kot to določa točka c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe.

11. Neutemeljen je tudi ugovor tožnika, da so razlogi izpodbijane odločbe nejasni in nerazumljivi. Oba organa sta dejansko stanje pravilno in popolno ugotovila, svojo odločitev sta tudi obsežno in jasno argumentirala ter zanjo navedla pravilno pravno podlago. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.