Jedro

Potrdilo o izvršljivost izda sodišče, ki je odločalo o terjatvi, na predlog zainteresirane stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic v izvršilnem postopku. S takim predlogom prvostopno sodišče ni razpolagalo. Za izdajo izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je izvršilno sodišče ugotovilo delno pravnomočnost sklepa o izvršbi, ima pa funkcijo potrdila o izvršljivosti, tako prvostopno sodišče ni imelo podlage niti v spisovnem gradivu, niti v določilih ZIP.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v prvem odstavku izreka razveljavi.

V preostalem delu se pritožba kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. odstavek izreka).

Dolžnik je dolžan upniku povrniti 82.057,00 SIT pritožbenih stroškov v 8 dneh.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z uvodoma citiranim sklepom ugotovilo, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen glede zneska 1,874.150,70 SIT s pripadki (prvi odstavek izreka), za znesek 309.633,00 SIT je sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena (drugi odstavek izreka) in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo za sporni znesek 309.633,00 SIT odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Kranju (tretji odstavek izreka).

Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Prvostopnemu sodišču je očital, da ni upoštevalo upnikovih utesnitev izvršbe, ugotovitev prvostopnega sodišča, da je spornih le 309.633,00 SIT pa ni v skladu z upnikovimi utesnitvami. Sodišče tudi ni odločilo o upnikovih stroških v zvezi s pritožbo. Iz izreka sklepa, v katerem je sodišče ugotovilo pravnomočnost sklepa o dovolitvi izvršbe, ni moč ugotoviti, kolikšni so pripadki, saj so vtoževani številni računi z različnimi datumi zapadlosti. Sklepa po njegovi pravnomočnosti tako sploh ne bo mogoče realizirati. Priglasil je pritožbene stroške.

Pritožba je delno utemeljena.

Izvršilno sodišče je s sklepom o izvršbi, izdanim na podlagi verodostojne listine, odločilo tako o terjatvi sami s kondemnatornim delom izreka izvršilnega sklepa - 2. odst. 35. čl. ZIP, kot tudi o dovolitvi izvršbe. Kadar pa izvršilno sodišče samo ne odloča o terjatvi, mora upnik predlogu za izvršbo priložiti tudi izvršilni naslov s potrdilom o izvršljivosti (1. odst. 36. čl. ZIP). Izvršilni naslov je izvršljiv, če je postal pravnomočen in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti (1. odst. 18. čl. ZIP).

Potrdilo o izvršljivost pa izda sodišče, ki je odločalo o terjatvi, na predlog zainteresirane stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic v izvršilnem postopku. S takim predlogom prvostopno sodišče ni razpolagalo. Za izdajo izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je izvršilno sodišče ugotovilo delno pravnomočnost sklepa o izvršbi, ima pa funkcijo potrdila o izvršljivosti, tako prvostopno sodišče ni imelo podlage niti v spisovnem gradivu, niti v določilih ZIP.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep v prvem odstavku izreka razveljavilo.

Neutemeljen pa je pritožbeni očitek, da prvostopno sodišče ni upoštevalo upnikovih utesnitev izvršbe. Z izpodbijanim sklepom je v preostalem delu prvostopno sodišče, skladno z napotki pritožbenega sodišča v sklepu opr. št. II Cpg 202/98 z dne 19.5.1998, odločalo o delnem ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi in ne o upnikovih utesnitvah izvršbe, ki so šele sledile ugovoru. Ugovor je namreč dolžnik podal že dne 11.11.1994, upnik pa je delno umaknil izvršilni predlog šele dne 2.6.1995, nato pa še dne 24.9.1997 in 24.5.1999. Kadar namreč dolžnik delno ugovarja naložitvenemu delu sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, sodišče na podlagi 2. odst. 55. a člena ZIP razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena in postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Če za odločanje o utemeljenosti ugovora ni več pristojno, zadevo pošlje pristojnemu sodišču. Ker je dolžnik sklep o izvršbi izpodbijal z ugovorom za znesek 309.663,00 SIT, je za svojo odločitev v drugem in tretjem odstavku izreka sklepa izvršilno sodišče imelo podlago v citiranem določilu ZIP. Pritožbeno sodišče je zato v navedenem delu pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v drugem in tretjem odstavku izreka na podlagi 2. točke 380. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP.

Preuranjen pa je pritožbeni očitek prvostopnemu sodišču, da ni odločalo o upnikovih stroških v zvezi s pritožbo. Izvršilno sodišče bo v nerazveljavljenem delu izvršilnega sklepa lahko nadaljevalo izvršilni postopek in tudi še odločilo o upnikovih pritožbenih stroških v zvezi s pritožbo z dne 13.2.1998. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 166. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP in 14. čl. ZIP. Ker je upnik s pritožbo delno uspel, mu gredo priglašeni pritožbeni stroški, odmerjeni skladno z odvetniško in taksno tarifo - za sestavo pritožbe po tarifni št. 21/4 OT 500 točk in za materialne stroške po čl. 15/2 OT 10 točk. Glede na veljavno vrednost odvetniške točke 87,40 SIT, torej 44.574,00 SIT odvetniških stroškov ter stroški sodne takse za pritožbo po tarifni št. 3/2 in 6 Zakona o sodnih taksah 37.483,00 SIT. Navedene stroške je upniku dolžan plačati dolžnik.