Jedro

ZBPP v 52.d členu določa, da je za odločanje o prošnji za dodelitev BPP upravičencu iz 52.a člena tega zakona pristojen Organ za BPP okrožnega sodišča, ki je krajevno pristojno za odločanje v zadevi na prvi stopnji. Ker ZBPP vsebuje izrecne določbe o določitvi krajevne pristojnosti v domačem čezmejnem sporu, se ne uporabljajo določbe ZUP.

Vsi trije prosilci prebivajo v Nemčiji, to je v drugi državi članici Evropske unije, prošnje za BPP pa so vložili za civilno zadevo. Zaradi navedenega, in ker je okoliščina, katero državljanstvo imajo, irelevantna, se v obravnavanem primeru uporabljajo določbe 52.d in 52.a člena ZBPP. Krajevno pristojno za civilni spor, za katerega vlagajo prošnje za BPP, je v obravnavanem primeru Okrožno sodišče v Ljubljani, kjer je bila vložena tožba in kjer se spor tudi vodi. Glede na določbo 52.d člena ZBPP je to sodišče torej pristojno tudi za odločanje o BPP za zadevo III P 546/2021 v uvodu navedenih prosilcev.

Izrek

Za odločanje je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Prosilci so pred Okrožnim sodiščem na Ptuju vložili prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. III P 546/2021. Okrožno sodišče na Ptuju se je glede odločanja o BPP s sklepom Bpp 386/2021 z dne 1. 9. 2021 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, saj se navedena pravdna zadeva vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, prav tako ima odvetnik, ki je v imenu prosilcev zaprosil za BPP, sedež odvetniške pisarne v Ljubljani, okoliščina, da je Okrožno sodišče na Ptuju že večkrat odločalo o prošnjah teh prosilcev o BPP pa je irelevantna.

2. Podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani je z dopisom z dne 8. 9. 2021 Vrhovnemu sodišču predlagala odločitev v sporu o krajevni pristojnosti za odločanje o prošnjah prosilcev za dodelitev BPP. V navedenem dopisu navaja, da sta državljanstvo in bivališče A. A. neznana, medtem ko sta druga dva prosilca (njegova mld. sinova) slovenska državljana, z bivališčem v Nemčiji. Odvetnik B. B. pa je odvetnik v Mariboru in torej nima sedeža v Ljubljani. Podlaga za določitev krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča na Ptuju je 31.a člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da je, če je prosilec tuja oseba ali oseba brez državljanstva, ki je lahko upravičenec po tem zakonu, v primeru odsotnosti stalnega in začasnega prebivališča prosilca v Republiki Sloveniji, pristojen tisti Organ za BPP tistega Okrožnega sodišča, ki ga prosilec izbere. Poleg tega prvi odstavek 21. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP določa, da je za odločanje pristojen tisti organ, ki je prvi začel postopek, kar je v obravnavani zadevi Organ za BPP Okrožnega sodišča na Ptuju.

3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

4. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba v obravnavani zadevi uporabiti 52.a člen ZBPP, ki določa, da če je za odločanje _v civilni zadevi_, v kateri je udeleženec ali stranka oseba, ki v času vložitve prošnje za dodelitev BPP prebiva v drugi državi članici Evropske unije, pristojno sodišče Republike Slovenije (t. i. domači čezmejni spor), je ta oseba _ne glede na državljanstvo_ upravičena do BPP v Republiki Sloveniji po tem zakonu.1 ZBPP v 52.d členu še določa, da je za odločanje o prošnji za dodelitev BPP upravičencu iz 52.a člena tega zakona _pristojen Organ za BPP okrožnega sodišča, ki je krajevno pristojno za odločanje v zadevi na prvi stopnji_. Ker ZBPP vsebuje izrecne določbe o določitvi krajevne pristojnosti v domačem čezmejnem sporu, se ne uporabljajo določbe ZUP.

5. Vsi trije prosilci prebivajo v Nemčiji,2 to je v drugi državi članici Evropske unije, prošnje za BPP pa so vložili za civilno zadevo. Zaradi navedenega, in ker je okoliščina, katero državljanstvo imajo, irelevantna, se v obravnavanem primeru uporabljajo v prejšnji točki navedene določbe ZBPP. Krajevno pristojno za civilni spor, za katerega se vlagajo prošnje za BPP, je v obravnavanem primeru Okrožno sodišče v Ljubljani, kjer je bila vložena tožba in kjer se spor tudi vodi. Glede na določbo 52.d člena ZBPP je to sodišče torej pristojno tudi za odločanje o BPP za zadevo III P 546/2021 v uvodu navedenih prosilcev.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče3 odločilo, da je za odločanje o BPP v navedeni zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

1 Taka ureditev BPP za primer čezmejnega spora v civilnih zadevah je, kot to izhaja iz Poročevalca DZ z dne 1. 4. 2004, v skladu z Direktivo Sveta 2003/8/ES z dne 27. 1. 2003 o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih (ki so v skladu z Direktivo tisti, pri katerem ima stranka, ki prosi za pravno pomoč, stalno ali običajno prebivališče v državi članici, ki ni država članica, v kateri zaseda sodišče ali se mora v njej opraviti izvršba) z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih. Iz Poročevalca DZ še izhaja, da je cilj Direktive, da se ta minimalna skupna pravila nanašajo na spore v civilnih in gospodarskih zadevah. 2 To izhaja tako iz sklepa Bpp 386/2021 z dne 1. 9. 2021, vlog prosilcev za BPP ter tožbe z dne 7. 10. 2020 in sklepa v pravdni zadevi III P 546/2021 z dne 10. 8. 2021. 3 Drugi odstavek 25. člena ZPP določa: "V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč ter v sporih o pristojnosti med sodišči razne vrste odloča vrhovno sodišče."