Jedro

Skladno s pravili jezikoslovne stroke (lege artis) je angleški priimek "E." ena beseda oziroma nedeljiva celota v smislu določil 3. in 4. člena ZOI-1.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Upravne enote Ljubljana št. 211-453/2018-8 z dne 7. 5. 2018 odpravi in se dopusti spremembo priimka mladoletne A.A., hčerke B.B. in C.C., rojene ... 2015 v Ljubljani, v osebno ime "Č.Č.", ki se vpiše v matični register in se uporablja v pravnem prometu na podlagi 1. in 2. odstavka 20. člena v zvezi 2. odstavkom 2. člena in 2. odstavkom 4. člena ZOI-1. II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v celoti povrniti stroške tega postopka v višini, ki bo naknadno odmerjena s posebnim sklepom po pravnomočni odločitvi o glavni stvari.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Ljubljana (v nadaljevanju Upravna enota) na podlagi 2. odstavka 18. člena ter 2. odstavka 20. člena v povezavi s 1. in 2. odstavkom 4. člena Zakona o osebnem imenu (ZOI-1) zavrnila zahtevo staršev mld. A.A., vloženo po pooblaščencu dne 13. 3. 2018 za spremembo priimka mld. A.A. v nov priimek D. z željeno obliko osebnega imena za pravni promet in sicer: Č.Č., ob ugotovitvi, da iz pojasnila v spremnem dopisu njunega pooblaščenca med drugim izhaja, da očetov priimek E. predstavlja eno nedeljivo celoto, ki se v tej obliki uporablja v družinski tradiciji očeta že več generacij in gre za eno besedno zvezo kot celoto, saj šele tako predstavlja družinsko ime, zato ga je potrebno uporabljati zgolj skupaj. Upravna enota je ob sklicevanju na 146. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) vlagatelja pozvala k predložitvi dokazil o tem, da je očetov priimek E. nedeljiva celota, glede na navedbo, da se kot tako uporablja v družinski tradiciji očeta že več generacij, in sicer, da naj predložita izpisek iz rojstne matične knjige tako za otrokovega očeta C.C., kot tudi za njegovega očeta. Vendar sta vlagatelja po svojem pooblaščencu dne 23. 4. 2018 odgovorila, da zahtevanih dokazil ne bosta predložila, ker za pravilno odločitev niso potrebna, pri tem pa sta izrecno vztrajala, da njun otrok pridobi nov priimek D.. Upravna enota zaključuje, da v konkretnem primeru tako ni dokazano, da očetov priimek E. predstavlja nedeljivo celoto, zato je s prvo točko izreka zavrnila zahtevo za spremembo priimka mld. A.A., v drugi točki izreka pa je še odločila, da v postopku posebnih stroškov ni bilo.

2. Tožnika sta se zoper odločitev Upravne enote pritožila, njuno pritožbo pa je organ druge stopnje zavrnil na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, ker se ne strinja s stališčem (pri)tožnikov, da zaradi vsebovanega stičnega vezaja v priimku "E.", le-ta predstavlja (eno) celoto glede na pravila slovenskega jezika v zvezi z uporabo stičnega vezaja. Pritožbeni organ meni nasprotno, da vezaj v slovenskem pravopisu pomeni, da gre za enakovredni besedi, ki ju pri razlagi lahko nadomesti beseda "in", v konkretnem primeru torej "F.", pri čemer gre še vedno za dve samostojni besedi, ki se ju lahko uporablja samostojno kot priimek G. in samostojno kot priimek H., ne pa kot nedeljivo celoto, za kar gre pri priimkih, ki jih primeroma našteva, kot so: I., J., K., pri čemer poudarja, da besede "De", "Van den" ter "Del" samostojno ne obstajajo kot priimki in torej niso nastale z združitvijo dveh ali treh priimkov. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da se očetov priimek "E." uporablja vedno skupaj, oziroma nikoli samo kot "G." ali samo kot "Smith" pritožbeni organ meni, da to še ne dokazuje, da gre za nedeljivo celoto, ampak zgolj to, da je očetov priimek "E." za pravni promet sestavljen iz dveh besed (priimkov), kar je razvidno tudi iz kopije njegovega potnega lista. Po oceni pritožbenega organa je zato Upravna enota ravnala v korist (pri)tožnikov s tem, ko jima je ponudila možnost, da dokažeta, da se v državi, iz katere izhaja oče mld. A.A., njegov priimek "E." smatra za eno nedeljivo celoto, ker to v konkretnem primeru ni irelevantno. Zavrača tudi pritožbeni očitek, da je prvostopni organ v postopku kršil pravice iz 14. in 22. člena Ustave. Kar zadeva pritožbeno navedbo, da je predlagana sprememba priimka tudi v otrokovo korist, pa odgovarja, da je vsaka sprememba že določenega osebnega imena obravnavana kot sprememba, pri čemer je namen, zaradi katerega se sprememba zahteva, irelevanten, saj posamezniku ni potrebno vloge za spremembo imena kakorkoli obrazlagati. Čeprav se sicer strinja, da je mladoletna hčerka pritožnikov upravičena nositi oba družinska priimka enakovredno, kar je tudi v njeno korist, pritožbeni organ opozarja, da imata starša sicer pravico otroku določiti vse tri priimke (materinega in oba očetova), ki bodo v nespremenjeni obliki tudi vpisani v uradno evidenco - matični register, vendar bosta morala za pravni promet v skladu z veljavno zakonodajo izbrati zgolj dva izmed navedenih treh priimkov. Zavrača očitek, da je prvostopni organ spregledal, da je osebno ime pravica državljana in da mu zagotavlja identiteto, varstvo njegove osebnosti in dostojanstvo ter da ne bi smel zavrniti predlagane spremembe, razen če je to potrebno za zavarovanje javne koristi, morale ali pravic in svoboščin drugih ljudi, ker pritožbeni organ sam ocenjuje, da je tudi z izbiro priimka za pravni promet mladoletni A.A. zagotovljena identiteta, varstvo osebnosti in dostojanstvo, ker je potrebno pravico do osebne izbire priimka tolmačiti v okviru zakonskih določb ZOI-1. Po oceni pritožbenega organa je v izvedenem postopku prvostopni organ pravilno sledil določilom ZOI-1 in tudi pravilno ocenil v postopku ugotovljena dejstva, na katerih je utemeljil izdano zavrnilno odločbo. Čeprav jo je sicer pomanjkljivo obrazložil, pa to po oceni pritožbenega organa ni vplivalo na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve.

3. Tožnika v tožbi, ki ji prilagata tudi listine (tožbene priloge A1 - A5), uveljavljata tožbene razloge nepravilne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil upravnega postopka in nepopolno oziroma napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Menita, da je izpodbijana odločba nezakonita in da so bile z njeno izdajo kršene človekove pravice obeh tožnikov in njune mladoletne hčerke A.A., ker si starša želita in se strinjata, da se njenemu imenu doda tudi očetov priimek "E.", tako da bo novo ime hčerke "Č.Č.". Glede na izpostavljeno določilo 2. člena ZOI-1 vztrajata, da je za pravni promet izbrani priimek sestavljen skladno s 3. in 4. členom ZOI-1, ker priimek "E." vsebuje stični vezaj, ki se po pravilih slovenskega pravopisa uporablja za vezanje in druženje v eno celoto. Poudarjata, da je potrebno upoštevati tudi to, da se v slovenskem jeziku lastna oziroma osebna imena prevzemajo v originalu, zato je potrebno tudi priimek očeta "E." prevzeti v celoti in kot eno nedeljivo celoto ter ga ni možno skrajšati ali pačiti, saj bi to pomenilo njegovo razvrednotenje in bi šlo za nedopustno omejitev izbire do osebnega imena iz 2. člena ZOI-1. Organu prve stopnje tožnika očitata, da se ni opredelil, zakaj priimek očeta "E." ne predstavlja nedeljive celote, pritožbenemu organu pa, da se ni strinjal, da priimek "E." predstavlja nedeljivo celoto. Tožnika se namreč ne strinjata z razlago pritožbenega organa, češ da vezaj v slovenskem pravopisu pomeni zgolj to, da gre za dve enakovredni besedi, ki se ju lahko nadomesti z besedo "in", pri čemer gre še vedno za dve besedi, ki ju lahko uporablja samostojno, kot priimek "G." in kot priimek "H.", ne pa kot nedeljivo celoto, četudi prvostopni organ ni oporekal navedbam tožnikov, da se očetov priimek "E." uporablja vedno skupaj in nikoli samo kot "G." ali samo kot "H.". Tožnika se tudi ne moreta strinjati, da to ne dokazuje, da gre za nedeljivo celoto. Vztrajata, da je potrebno očetov priimek "E." kot tak upoštevati tudi v priimku otroka ter ga prevzeti takšnega, kot je, to pa je "E.". Ker v tem smislu upravni organ ni pravilno ugotovil dejanskega stanja, je zato izpodbijana odločba nezakonita in jo je potrebno odpraviti. Pri tem tožnika še pojasnjujeta, da nista sledila pozivu prvostopnega organa za dopolnitev vloge s predložitvijo izpiska iz rojstne matične knjige za očeta in tudi za njegovega očeta, saj predložitev navedenih dokazil ne more biti relevantna za odločitev v tej zadevi, ker je pravno pomembno zgolj dejstvo, da je priimek "E." zakoniti priimek očeta, ki ga tudi sam uporablja v pravnem prometu, kakor tudi, da je njegov priimek kot tak nedeljiva celota, ker ima vezaj in se vselej lahko uporablja zgolj skupaj, kot eno osebno ime (en priimek), kar izhaja iz predložene overjene kopije potnega lista očeta in je to njegov zakoniti priimek. Tožnika poudarjata, da ima otrok pravico do priimkov obeh staršev in da gre v tem primeru za soglasje staršev, ki oba želita, da ima otrok priimka obeh staršev, kar izkazuje pripadnost obema rodbinama, še zlasti, ker starša otroka živita ločeno, družinski izvor pa je pomemben za oba starša ter za otrokov razvoj in zavedanje lastne družine, prednikov ter občutek pripadnosti. Ker se upravni organ sklicuje izključno na določbo 4. člena ZOI-1, odločil pa je v celoti mimo določb 2. člena ZOI-1, tožnika menita, da samo po sebi določilo 4. člena ZOI-1 ni v skladu z Ustavo. Zato sodišču predlagata, naj ga ne uporabi za odločanje v tej zadevi. Upravnemu organu tožnika še očitata, da je v celoti spregledal pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), s svojo odločitvijo pa je kršil 14. in 22. člen Ustave ter 14. člen EKČP, ker se v svoji obrazložitvi sploh ni opredelil do navedb strank v vlogah z dne 11. 3. 2018 in 18. 4. 2018, kar onemogoča preizkus izpodbijane odločbe in jo je tudi iz tega razloga potrebno odpraviti. Poleg tega očitata, da odločitve prvostopnega organa ni vsebinsko na zadostni ravni zapolnil in obrazložil niti pritožbeni organ, še zlasti pa ne v zvezi z očitanimi kršitvami konvencijskih pravic, niti ni obrazložil, zakaj ni upošteval navedb strank, oziroma se ni opredelil do nosilnih pravnih argumentov v pritožbi. Tožnika kot nezakonito označujeta opisano ravnanje pritožbenega organa, njegovo odločitev pa kot arbitrarno. Tožnika menita, da gre v konkretnem primeru za kršitev ustavnih in konvencijskih pravic otroka in staršev. Sklicujeta se na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi 20390/07 Garnaga proti Ukrajini z dne 16. 5. 2013. Sodišču predlagata, da odloči po opravljeni glavni obravnavi in izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov tega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti vztraja pri navedbah iz izpodbijane odločbe z dne 6. 8. 2018 in hkrati pojasnjuje, da so bile vse listine upravnega spisa sodišču posredovane že dne 5. 9. 2018, in sicer z upravnim spisom št. 211-10/2018 ter št. 211-100/2018, skupaj z odgovorom na tožbo v zadevi št. I U 1669/2018 (zaradi molka organa).

5. Tožnika v pripravljalni vlogi z dne 17. 10. 2018 opozarjata na obveznost spoštovanja odločitev ESČP oziroma sodne prakse ESČP, ki je zavezujoča tudi za Republiko Slovenijo. V pripravljalni vlogi z dne 1. 4. 2019 tožnika modificirata tožbeni zahtevek tako, da sodišču predlagata, naj po izvedbi glavne obravnave izpodbijano odločbo odpravi ter dopusti spremembo osebnega imena mladoletne A.A. v osebno ime "Č.Č.", toženi stranki pa naj naloži povrnitev stroškov, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

6. Sodišče je 19. 4. 2019 opravilo pripravljalni narok (45. člen Zakona o upravnem sporu - ZUS-1), na katerem je s strankama odprto razpravljalo o pravnih in dejanskih vidikih spora ter si prizadevalo, da bi prišlo do sklenitve sodne poravnave. Strankama je sodišče na pripravljalnem naroku tudi vročilo fotokopijo izpisa (C1)iz spletne strani http://bos.zrc-sazu.si z izidom poizvedbe iskanja po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991), z iskano besedo "vezaj", iz katerega sledi, da vezaj pomeni grafično znamenje za deljenje ali vezanje besed: napisati vezaj; vezaja v besedi belo-modro-rdeča zastava (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1998, Bajec A., et al. (ur.), Slovenska akademija znanost in umetnosti, DZS, Ljubljana, str. 1509), iz katerega izhaja, da kljub dvema uporabljenima vezajema v besedi "belo - modro - rdeča" (zastava), le-to še vedno ostaja ena beseda (oziroma pomenska celota), kar sprejema tudi sodišče. Tožnika sta neposredno na pripravljalnem naroku vložila pripravljalno vlogo (skupaj s prilogami A23 - A27), v kateri med drugim citirata sodno prakso Sodišča Evropske unije v zadevah C-353/06 (Stefan Grunkin in Dorothee Regina Paul proti ZR Nemčiji) in C-148/02 (Carlos Garcia Avello proti Begiji), zaradi kršitve pravice do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, določene v 21. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kot dodaten argument za dopustitev predlagane spremembe osebnega imena njune mladoletne hčerke pa izpostavljata dejstvo, da je Vlada RS v zakonodajni postopek 26. 3. 2019 vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebnem imenu po skrajšanem postopku, iz katerega izhaja, da so predvidene korekcije v praksi potrebne zaradi zaznavnih pomanjkljivosti, kot je trenutno omejitev osebnega imena (največ dve imeni in dva priimka), ki je zlasti problematična predvsem v primerih naknadnih vpisov rojstev dvojnih državljanov, ki so v evidence tujih držav vpisani z imenom in priimkom ali imenom ali priimkom, ki vsebuje več kot dve besedi ali nedeljivi celoti, zaradi česar so bili pri vpisu rojstva v matični register Republike Slovenije primorani dati izjavo za pravni promet in izbirati med besedami v tujini določenega osebnega imena. Pooblaščenec tožene stranke je na naroku povedal, da vsebina danega pooblastila tožene stranke ne obsega sklenitve sodne poravnave.

7. Tožena stranka v nadaljnji pripravljalni vlogi z dne 9. 5. 2019 vztraja pri oceni, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter glede na izvedene in v tožbi novo predložene dokaze vztraja pri navedbi, da priimek "E." ne predstavlja nedeljive celote v smislu 3. člena ZOI-1. 8. Sodišče je 17. 5. 2019 opravilo glavno obravnavo, na kateri je vpogledalo v predmetni upravni spis in priloge v sodnem spisu A1 - A24 ter B1 ter C1, stranki pa sta vztrajali pri svojih dotedanjih navedbah, podanih v tožbi in odgovoru na tožbo ter nadaljnjih pripravljalnih vlogah, pri čemer je tožena stranka poudarila, da je bilo njeno glavno vodilo pri izdaji izpodbijane odločbe načelo zakonitosti, tožeči stranki pa je bila že v postopku na prvi stopnji dana možnost, da dokaže zgodovino nedeljivosti njenega priimka, vendar tega ni dokazala, četudi je to po stališču tožene stranke bistveno za sprejeto odločitev. Tožnika sta v zvezi z izpostavljenim načelom zakonitosti poudarila, da je za toženo stranko prav tako zavezujoče tudi načelo ustavnosti in skladnosti z mednarodnimi predpisi, ki so nad načelom zakonitosti. Kar pa zadeva izkazovanje zgodovine priimka očeta pa menita, da le-ta nima take teže, kot meni tožena stranka, saj je bistvenega pomena dejstvo, da je priimek očeta "E. njegov trenutno veljavni in zakoniti priimek po pravu Velike Britanije.

K točki 1:

9. Tožba je utemeljena.

10. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je v konkretnem primeru štelo, da je tožena stranka Republika Slovenija, ki jo zastopa Ministrstvo za notranje zadeve, četudi sta tožnika v tožbi kot toženo stranko opredelila Republiko Slovenijo, zastopano po Upravni enoti. Sodišče je v tej zvezi upoštevalo določilo 5. odstavka 17. člena ZUS-1, po katerem je v upravnem sporu toženec država, lokalna skupnost oziroma druga pravna oseba, ki je izdala upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. Ker je bil v konkretnem primeru postopek končan z drugostopno odločbo z dne 6. 8. 2018 o zavrnitvi pritožbe tožnikov zoper prvostopno odločbo Upravne enote z dne 7. 5. 2018, sodišče zato upoštevajoč določilo 5. odstavka 17. člena ZUS-1 tožeče stranke ni posebej pozivalo k dopolnjevanju tožbe, glede na pravilno opredelitev Republike Slovenije kot tožene stranke, za katero je smiselno štelo, da jo zastopa Ministrstvo za notranje zadeve, ki je v tem primeru tudi izdalo upravni akt, s katerim je bil postopek upravnega odločanja končan, kar med strankama niti ni sporno.

11. Sodišče nadalje ugotavlja, da med strankama prav tako niso sporne niti dejanske okoliščine, ki so relevantne za z vidika določil iz 1. in 2. odstavka 20. člena ZOI-1, kar izhaja iz navedb obeh strank v tem upravnem sporu v njunih vlogah in na naroku za glavno obravnavo dne 17. 5. 2019, saj med strankama ni sporno, da sta oba tožnika ločeno živeča starša mladoletne A.A., ki je hčerka B.B., in C.C., rojena ... 2015 v Ljubljani, za katero sta starša z vlogo, vloženo po njunem skupnem pooblaščencu dne 13. 3. 2018, zaprosila za spremembo njenega osebnega imena "A.A." v osebno ime "Č.Č." na podlagi 1. in 2. odstavka1 20. člena ZOI-1, v matičnem registru in za uporabo v pravnem prometu.

12. Sporno pa med strankama ostaja vprašanje, ali priimek očeta "E." predstavlja eno besedo oziroma pomensko in nedeljivo celoto v smislu določil 2. odstavka 3. člena2 in 1. odstavka 4. člena 3ZOI-1, kot vseskozi med postopkom zatrjujeta tožnika, ali pa ne, kar vseskozi trdita oba upravna organa prve in druge stopnje. Pri tem se zgolj posplošeno sklicujeta na slovenski pravopis, za kar pa nista navedla prav nobenega konkretnega vira za utemeljitev njune, po mnenju sodišča zmotne trditve, saj tega nista storila in z ničemer nista pokrepila niti na pripravljalnem naroku 19. 4. 2019 niti na glavni obravnavi 17. 5. 2019, ko je sodišče strankama predočilo (C1) izpis iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika pod geslom "vezaj", ki ga je sodišče pridobilo 18. 4. 2019 in mu v celoti sledi, pri čemer ugotavlja, da je potrebno skladno s pravili jezikoslovne stroke (lege artis) smatrati angleški priimek "E." kot eno besedo4 oziroma nedeljivo celoto v smislu določil 3. in 4. člena ZOI-1. 13. Ker sta po vsem povedanem oba upravna organa napačno ugotovila relevantno dejansko stanje, posledično pa je tudi napačno uporabljeno materialno pravo (Zakon o osebnem imenu), je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 4. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter samo odločilo o stvari.

14. Skladno s 1. odstavkom 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če na glavni obravnavi samo ugotovi dejansko stanje, še zlasti, če bi odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pristojnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo (1. točka 1. odstavka 65. člena ZUS-1) .

15. Sodišče v obravnavani zadevi šteje, da po opravljeni glavni obravnavi dajejo podatki spisa zanesljivo podlago za odločanje v sporu polne jurisdikcije.

16. Glede na zgoraj navedene okoliščine tega primera in glede na posebno skrb za varstvo otrokovih pravic, še zlasti glede na pomen osebnega imena otroka za njegovo identiteto je sodišče sledilo tožbenemu zahtevku za odločanje v sporu polne jurisdikcije. Pri tem je v sporu polne jurisdikcije odločilo ob upoštevanju narave stvari, to je, da gre v tem primeru za izdajo odločbe o dovolitvi spremembe osebnega imena mladoletnega otroka in vpis le-tega v matični register, kar bo skladno z odločitvijo sodišča v predmetni zadevi moral izvršiti pristojni upravni organ tako, da bo izvršil predmetno sodbo oziroma odločitev sodišča v tej zadevi z dopuščenim vpisom spremembe osebnega imena otroka, in sicer spremembo priimka mladoletne A.A., hčerke B.B. in B.B., rojene ... 2015 v Ljubljani, v osebno ime Č.Č., v matični register ter temu posledično izdajo novih ustreznih osebnih dokumentov mladoletnega otroka, kar je v določenem delu tudi tehnične narave, saj vsebuje med drugim registracijo spremembe osebnega imena v ustreznem matičnem registru ter drugih bazah osebnih podatkov, ki jih vodi pristojni organ, za kar sodišče, ki ne opravlja upravne, temveč sodno funkcijo, niti ni usposobljeno. Zato je sodišče ob upoštevanju načela delitve oblasti - ohraniti je namreč treba mejo med izvršilno in sodno vejo oblasti, v tej zadevi v sporu polne jurisdikcije odločilo na način, da je odpravilo izpodbijano zavrnilno odločbo in hkrati dopustilo spremembo priimka mladoletne A.A., hčerke B.B. in C.C., rojene ... 2015 v Ljubljani, v osebno ime "Č.Č.", ki se vpiše v matični register in se uporablja v pravnem prometu, glede na to, da je relevantno dejansko stanje v konkretnem primeru med strankama nesporno in da je pravno stanje, pomembno za odločitev, v celoti ugotovilo sodišče. Upravni organ je pri izdaji odločbe v tem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava, kot tudi na v sodnem postopku ugotovljeno dejansko stanje.

K točki 2:

17. Sodišče je o stroškovnem zahtevku tožnikov odločilo skladno z določilom 4. odstavka 163. člena Zakona o pravdnem postopku v povezavi s 1. odstavkom 25. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče, če v upravnem sporu odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi, odloči o stroških postopka po določbah zakona o pravdnem postopku (ZPP).

1 ZOI-1 v 20. členu (sprememba osebnega imena mladoletni osebi na prošnjo) določa: "Mladoletni osebi se lahko spremeni osebno ime na prošnjo zakonitih zastopnikov. Če zahteva spremembo osebnega imena skrbnik oziroma skrbnica, mora s tem soglašati tudi pristojni center za socialno delo, ki mora pri tem upoštevati največje koristi otroka (1. odstavek). Kadar starši živijo ločeno, lahko zahteva spremembo osebnega imena otroka tisti od staršev, pri katerem otrok živi oziroma kateremu je zaupan v varstvo in vzgojo, če s tem soglaša drugi od staršev (2. odstavek)." 2 Določilo 2. odstavka 3. člena ZOI-1 se glasi: "Ime in priimek sta vsak zase lahko sestavljena iz več besed, ki tvorijo celoto". 3 Določilo 1. odstavka 4. člena ZOI-1 se glasi: "Za pravni promet izbrani priimek in ime sta lahko sestavljena vsak iz največ dveh besed oziroma dveh nedeljivih celot". 4 Splošno je znano, da med slavisti ni nobenega razhajanja ali različnih mnenj glede rabe vezaja.