Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Podpolkovnik A.A., ki je vodil disciplinski postopek zoper tožnika na prvi stopnji, je bil s kršitvijo, ki naj bi jo tožnik storil 25. 7. 2014, seznanjen 12. 9. 2014, tega dne pa je bil seznanjen tudi s storilcem disciplinske kršitve, torej tožnikom. Iz izvedenih dokazov nadalje izhaja, da je A.A. podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika, naslovljen na načelnika Generalštaba Slovenske vojske dne 21. 10. 2014 in da je dne 3. 11. 2014 načelnik Generalštaba Slovenske vojske A.A. pooblastil za vodenje in odločanje v disciplinskem postopku zoper tožnika (B7). Po zaključku pritožbenega sodišča je zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka glede na 7. člen 57. člena ZObr pričel teči, ko je načelnik generalštaba zvedel za kršitev vojaške discipline in za tožnika kot storilca. Ker glede na dejstvo, da je bil predlog za uvedbo disciplinskega postopka s strani A.A. podan in naslovljen na načelnika generalštaba 21. 10. 2014, po prepričanju pritožbenega sodišča pred navedenim datumom subjektivni rok za vodenje postopka ni mogel pričeti teči. Ker je bilo o tožnikovem ugovoru zoper odločbo prvostopenjskega organa z dne 19. 3. 2015 odločeno z odločbo drugostopenjskega organa dne 14. 4. 2015, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka vodenje disciplinskega postopka zoper tožnika zaključila v predpisanem šestmesečnem roku iz desetega odstavka 57. člena ZObr.
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe in izpodbijani del sklepa se razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je v prvem odstavku I. točke izreka izpodbijane sodbe odločilo, da se odločbi tožene stranke z dne 19. 3. 2015 in 14. 4. 2015 o disciplinski odgovornosti tožnika razveljavita. V drugem odstavku I. točke navedene sodbe, ki ni pod pritožbo, je v presežku zahtevek tožnika zavrnilo. V II/1. točki izpodbijanega sklepa, ki ni pod pritožbo, je zaradi umika tožbe z zahtevkom, ki se je glasil, da je dolžna tožena stranka tožniku povrniti izrečeno ter plačano denarno kazen v višini 284,13 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva plačila tožnika do dneva vrnitve tožene stranke, postopek ustavilo. V II/2. točki izreka, ki prav tako ni pod pritožbo, je zavrglo tožnikovo tožbo z zahtevkom za povrnitev stroškov vodenja disciplinskega postopka na prvi stopnji od 25. 3. 2015 dalje do plačila in stroškov vodenja disciplinskega postopka na drugi stopnji od 14. 4. 2015 dalje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V II/3. točki izreka sklepa je naložilo toženi stranki, da je dolžna plačati tožniku stroške postopka v višini 725,30 EUR v 8 dneh po prejemu pisnega odpravka sodbe, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila, pod izvršbo.
2. Zoper ugodilni del sodbe in zoper odločitev o pravdnih stroških se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijano odločitev razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da je vodenje disciplinskega postopka zoper tožnika zastaralo. Za začetek teka zastaralnega roka je pomemben trenutek, ko je za kršitev in storilca izvedel tisti, ki je po zakonu upravičen odločati o disciplinskem postopku (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 355/2007 z dne 26. 2. 2008). Na to se je tožena stranka sklicevala že v odgovoru na tožbo, vendar njenega ugovora sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Po sedmem odstavku 57. člena Zakona o obrambi o disciplinski odgovornosti pripadnikov stalne sestave na prvi stopnji odloča načelnik generalštaba oziroma poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote, ki ga za vodenje disciplinskega postopka pooblasti načelnik. Prvi odstavek 70. člena Zakona o službi v Slovenski vojski določa, da lahko načelnik generalštaba za vodenje disciplinskega postopka in odločanje na prvi stopnji poleg poveljnikov, določenih v Zakonu o obrambi, pooblasti tudi enega ali več častnikov s činom majorja ali višjim oziroma vojaških uslužbencev XII. ali višjega razreda. Tudi po pravilih službe Slovenske vojske se disciplinski postopek zoper pripadnike stalne sestave Slovenske vojske uvede s pisnim sklepom, ki ga izda načelnik generalštaba SV oziroma oseba, ki jo pooblasti v skladu s temi pravili službe. Ker je podpolkovnik A., ki je vodil disciplinski postopek zoper tožnika prejel pooblastilo za vodenje tega postopka od načelnika generalštaba Slovenske vojske (pooblastilo z dne 3. 11. 2014), je šele takrat postal pristojna oseba za odločanje v postopku in ne že prej, ko je prejel pobudo za uvedbo disciplinskega postopka (opr. št. Pdp 978/2010, VIII Ips 355/2007). Priglaša pritožbene stroške.
3. Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem je predlagal zavrnitev pritožbe tožene stranke in potrditev izpodbijanega dela sodbe in sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) in v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (tožena stranka bistvenih kršitev določb postopka v pritožbi ne uveljavlja) ni storilo, vendar pa je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
6. Sodišče prve stopnje je ugodilo delu tožbenega zahtevka tožnika, v katerem je predlagal razveljavitev disciplinskih odločb tožene stranke z dne 19. 3. 2015 in 14. 4. 2015, ker je ugotovilo, da je prišlo do zastaranja vodenja disciplinskega postopka po desetem odstavku 57. člena Zakona o obrambi (ZObr; Ur. l. RS, št. 82/1994 in nadalj.). Ta določa, da vodenje disciplinskega postopka zastara po šestih mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev vojaške discipline in za storilca, pri čemer se všteva tudi čas iz deveta odstavka 57. člena ZObr (ki določa zastaranje začetka disciplinskega postopka). Vodenje disciplinskega postopka zastara v vsakem primeru po enem letu od dneva, ko je bila kršitev storjena. Prvi del desetega odstavka 57. člena ZObr torej opredeljuje subjektivni rok za zastaranje vodenja disciplinskega postopka, medtem ko je v drugem delu citirane določbe opredeljen objektivni rok za zastaranje vodenja tega postopka.
7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je začel teči zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka dne 12. 9. 2014, ko je bil podpolkovnik A.A. (ki je na prvi stopnji tudi vodil disciplinski postopek zoper tožnika in izdal odločbo z dne 19. 3. 2015), seznanjen s pobudo za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika (B6). Ker je nadalje ugotovilo, da je bil tožnikov ugovor zoper odločbo o njegovi disciplinski odgovornosti z dne 19. 3. 2015 kot neutemeljen zavrnjen z odločbo z dne 14. 4. 2015 (A2), je zaključilo, da je bila odločba z dne 14. 4. 2015 izdana po poteku 6-mesečnega roka od takrat, ko se je zvedelo za kršitev vojaške discipline in za storilca. Glede na takšno ugotovitev je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika za razveljavitev spornih disciplinskih odločb tožene stranke, saj je zaključilo, da je prišlo do zastaranja vodenja disciplinskega postopka.
8. Po sedmem odstavku 57. člena ZObr odloča o disciplinski odgovornosti pripadnikov stalne sestave na prvi stopnji načelnik generalštaba oziroma poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote, ki ga za vodenje disciplinskega postopka pooblasti načelnik. Po 1. odstavku 70. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV; Ur. l. RS, št. 68/2007 in nadalj.) lahko načelnik generalštaba za vodenje disciplinskega postopka in odločanje na prvi stopnji poleg poveljnikov, določenih v ZObr pooblasti tudi enega ali več častnikov najmanj s činom majorja ali višjim oziroma vojaških uslužbencev XII. ali višjega razreda. Pooblaščene vojaške osebe lahko vodijo disciplinski postopek zoper pripadnika, ki mu niso podrejene oziroma niso z njim v sorodu. Glede na določbi 7. odstavka 57. člena ZObr in 1. odstavka 70. člena ZSSloV je torej odločanje o disciplinski odgovornosti pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske v pristojnosti načelnika generalštaba, ki pa lahko to svojo pristojnost prenese na osebe, navedene v zgoraj citiranih odstavkih 57. člena ZObr oziroma 70. člena ZSSloV. Izbira osebe o vodenju disciplinskega postopka in o odločanju o disciplinski odgovornosti pripadnikov stalne sestave je prav tako v pristojnosti načelnika generalštaba. To pomeni, da je na načelniku generalštaba odločitev, ali bo o disciplinski odgovornosti pripadnika stalne sestave odločal sam, ali pa bo za to pooblastil eno od oseb iz 7. odstavka 57. člena ZObr oziroma 1. odstavka 70. člena ZSSloV.
9. Iz izvedenih dokazov je razvidno, da je bil podpolkovnik A.A., ki je vodil disciplinski postopek zoper tožnika na prvi stopnji, s kršitvijo, ki naj bi jo tožnik storil 25. 7. 2014, seznanjen 12. 9. 2014, tega dne pa je bil seznanjen tudi s storilcem disciplinske kršitve, torej tožnikom. Iz izvedenih dokazov nadalje izhaja, da je A.A. podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika, naslovljen na načelnika Generalštaba Slovenske vojske dne 21. 10. 2014 in da je dne 3. 11. 2014 načelnik Generalštaba Slovenske vojske A.A. pooblastil za vodenje in odločanje v disciplinskem postopku zoper tožnika (B7). Po zaključku pritožbenega sodišča je zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka glede na 7. člen 57. člena ZObr pričel teči, ko je načelnik generalštaba zvedel za kršitev vojaške discipline in za tožnika kot storilca. Ker glede na dejstvo, da je bil predlog za uvedbo disciplinskega postopka s strani A.A. podan in naslovljen na načelnika generalštaba 21. 10. 2014, po prepričanju pritožbenega sodišča pred navedenim datumom subjektivni rok za vodenje postopka ni mogel pričeti teči. Ker je bilo o tožnikovem ugovoru zoper odločbo prvostopenjskega organa z dne 19. 3. 2015 odločeno z odločbo drugostopenjskega organa dne 14. 4. 2015, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka vodenje disciplinskega postopka zoper tožnika zaključila v predpisanem šestmesečnem roku iz desetega odstavka 57. člena ZObr. Ob upoštevanju zgoraj navedenega stališča ni bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil sicer A.A. tako z disciplinsko kršitvijo kot tudi s tožnikom seznanjen 12. 9. 2014, saj ga je načelnik generalštaba pooblastil za vodenje in odločanje v disciplinskem postopku zoper tožnika šele dne 3. 11. 2014. Šele s tem pooblastilom je A.A. postal pristojna oseba za izvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika in za odločanje o njegovi disciplinski odgovornosti. Le v primeru, če bi imel A.A. pooblastilo za vodenje in odločanje v disciplinskem postopku že v času seznanitve z disciplinsko kršitvijo in storilcem (tožnikom), torej 12. 9. 2014, bi s tem dnem pričel teči zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka.
10. Ker je bila pritožba tožene stranke utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani del sodbe (posledično pa tudi odločitev o pravdnih stroških) razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, če je tožena stranka tožnika utemeljeno spoznala za odgovornega očitane disciplinske kršitve in nato ponovno odločiti o njegovem predlogu za razveljavitev izpodbijanih odločb tožene stranke. V odvisnosti od te ugotovitve bo moralo odločiti tudi o pravdnih stroških obeh pravdnih strank (355. člen ZPP, 3. točka 366. člena ZPP).
11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP, ki določa, da v primeru, če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.