Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Slabo premoženjsko stanje dolžnice ne predstavlja upoštevne podlage za utemeljenost predloga za odlog izvršbe.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnikov za odlog izvršbe zavrnilo. Dolžnikom je naložilo, da so dolžni povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške v višini 58.995,00 SIT.
Proti sklepu se pritožuje dolžnica AB ter v pritožbi navaja, da sta v tej zadevi kumulativno izpolnjena oba pogoja za odložitev izvršbe. Z izvršbo bi utrpela njena družina znatno škodo, saj bi bili družinski člani prikrajšani za pravico osnovnega življenjskega minimuma, kar stanovanje gotovo je. Predlaga, da sodišče v skladu s 5. tč. 71. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju odloži izvršbo.
Pritožba ni utemeljena.
Kot je že pravilno navedlo sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa, dolžnica v predlogu za odlog izvršbe ni izkazala vseh pogojev iz 71. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki morajo biti izpolnjeni, da je dopustno odložiti dovoljeno izvršbo. Po navedenem zakonitem določilu sodišče lahko na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo in sicer v primerih, kot jih navedena določba našteva v točkah od 1. do 8. Dolžniki so za najeti kredit zastavili svojo nepremičnino in jim je že takrat predstavljala osnovni življenjski minimum, v katerega kot navaja pritožba spada stanovanje. Stvar dolžnikov je, da plačajo upniku terjatev ali pa dopustijo, da upnik poseže po njihovi v zastavo dani nepremičnini. Če le-ta predstavlja stanovanjsko hišo, v kateri prebivajo dolžniki, slednje dejstvo samo po sebi ni razlog za odložitev izvršbe. Dolžniki bodo imeli možnost preseliti se v najemno stanovanje, v kolikor sicer ne bodo izpolnili svoje obveznosti do upnika. Upnik je vložil predlog za izvršbo že v letu 1998, dolžniki pa doslej niso našli možnosti za poplačilo kredita, čeprav so v ugovoru, vložen dne 21.10.1998 in ki je bil obravnavan kot predlog za odlog izvršbe, navajali, da jim bo to uspelo v najkrajšem času. Ker torej ni zakonitih razlogov za odlog izvršbe je zato sodišče druge stopnje pritožbo dolžnice AB zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.