Jedro

Izvrševanje skupnega varstva in vzgoje v rezidenčni obliki za razliko od varstva in vzgoje zgolj enega starša predvsem briše občutek staršev, da so otroka izgubili s tem, da je bil zaupan drugemu staršu, krepi občutek starševske skrbi in s tem povezane odgovornosti za otroka pri obeh starših in spodbuja oba starša k ukvarjanju z otrokom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sina udeležencev A. A., rojenega ... 2020, zaupalo v skupno varstvo obema staršema, stalno bivališče otroka je določilo na naslovu matere (B.), kamor se vročajo tudi pošiljke zanj in o čemer mora mati očeta obveščati ter ga obveščati tudi o vseh pomembnih zadevah, ki se tičejo otroka, predvsem pa o zadevah v zvezi z zdravstvenim stanjem (I). Določilo je, da starša skupno starševstvo izvršujeta tako, da otrok z očetom preživi vsak drugi vikend, vsako sredo popoldne, enako do vstopa v vrtec v času krajših počitnic, nato pa krajše počitnice preživlja izmenjaje z obema staršema, določilo preživljanje časa v času božično-novoletnih počitnic, preživljanje poletnih počitnic pa tako, da otrok preživlja čas izmenično pri obeh starših, pri čemer v času poletnih počitnic preživi z materjo zdržema 3 tedne, z očetom pa zdržema 2 tedna ali 2 krat po 1 teden, v preostalem času pa po režimu teden/teden, pri čemer termine starša soglasno uskladita najkasneje do 30. aprila vsakega leta, odpadli stik zaradi bolezni otroka pa se po predhodnem dogovoru med staršema nadomesti (II). Očeta je zavezalo, da za preživljanje otroka od 1. 12. 2025 plačuje po 600 EUR mesečne preživnine na materin tekoči račun (III) ter mu naložilo, da premalo plačano preživnino od vložitve predloga do vključno novembra 2025 plača v znesku 4.132 EUR s pripadajočimi obrestmi (IV). Kar sta zahtevala udeleženca več ali drugače, je sodišče zavrnilo (V) ter odločilo, da nosita vsak svoje stroške tega postopka (VI).

2.Nasprotna udeleženka zoper navedeni sklep vlaga pravočasno pritožbo iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov in predlaga, da se pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni v skladu z njenim predlogom, podrejeno pa, da se ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico za predlagatelja.

3.Zmotna je odločitev sodišča, da se otrok dodeli v skupno varstvo in vzgojo. Predlagatelj ne sprejema otrokovega zdravstvenega stanja in diagnoze. Zato med udeležencema še vedno obstaja konflikt glede zdravstvenih potreb otroka. V zvezi s tem je predlagala tudi izvedenca, česar sodišče ni izvedlo. Skupno varstvo in vzgoja ni v otrokovo korist in s tem nasprotna udeleženka tudi ni soglašala. Nasprotni udeleženec ni primeren za izvajanje skupnega varstva in vzgoje, ker ne zna postaviti otrokovih potreb in koristi na prvo mesto.

4.Stiki med poletnimi počitnicami niso ustrezno določeni. Otrok je navajen preživljanja časa pri mami, kjer ima že ustaljeno rutino in je vpet v družbeno okolje. Otrok z avtizmom drugače doživlja stikovanje. Za oceno vpliva ekstremno drugačnega režima stikovanja v poletnem obdobju bi lahko pridobili poročilo vrtca o stanju otroka ali poročila katerekoli od inštitucij, kjer se otrok vodi. Poleg tega tudi ne bo prišlo do kvalitetnega preživljanja časa z očetom, ker ta ves čas dela in bo otrok večinoma pri starih starših. Izvrševanje stikov pri starih starših predlagatelja brez očetove prisotnosti pa otroku povzroča stisko. Zato nasprotna udeleženka predlaga, da se v času poletnih počitnic ohrani preživljanje 3 tednov strnjeno z materjo in 14 dni strnjeno z očetom oziroma dvakrat po 1 teden strnjeno, kot to predlaga predlagatelj, če bosta oba tedna namenjena dopustu in kvalitetnemu skupnemu času. Udeleženca nista predlagala, da se v času poletnih počitnic opravljajo tedenske izmenjave. A. A. hodi v vrtec v C., oče pa živi na drugem koncu in bo v tem času tudi to problem.

5.Tudi preživnina je določena prenizko. Očetove zmožnosti niso pravilno ocenjene, saj prejema v povprečju več kot 6.000 EUR. Po drugi strani so materini dohodki ocenjeni previsoko. Od meseca maja 2025 ne sodeluje več z Zdravstvenim centrom X. d. o. o., štiri januarska predavanja pa so bila enkraten zaslužek. Breme preživljanja bi moralo sodišče razdeliti 70 % na račun očeta in 30 % na račun matere. Dejstvo je, da imata predlagatelj in nasprotna udeleženka skupaj mesečne prihodke v višini okoli 10.000 EUR. Spadata v višji ekonomski razred in si zato lahko privoščita višji standard. Vse otrokove stroške je mati podprla z računi. Oče bi moral plačevati po 1.000 EUR preživnine. Strošek hrane ni pravilno ocenjen. Neutemeljena je zavrnitev stroškov za zdravstvene in imunske dodatke. Prenizko so ocenjeni stroški iz naslova razvedrila. Upoštevani pa niso niti izredni stroški za letovanja, izlete v okviru šole in vrtca in terapije izven tistega, kar krije ZZZS. Mati je po zaključku obravnave izvedela, da bo morala za 5 dni letovanja otroka plačati skoraj 1.200 EUR, ker bo morala pokriti poleg bivanja (ob čemer so, ker predlagatelj ni dovolil menjave stalnega bivališča, ostali brez subvencije občine in je posledično hotel za sina dražji) tudi stroške bivanja za njegovo spremljevalko. Potreba po dodatnih terapijah pa bo tudi v bodoče in se ne da predvidevati, kaj točno bo otrok potreboval.

6.Na pritožbo je odgovoril predlagatelj in predlagal, da se jo zavrne.

7.Pritožba ni utemeljena.

8.Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, pravilno je uporabilo materialno pravo, zagrešilo tudi ni bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti ne tistih, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP1 v zvezi s 42. členom ZNP-12). Dokazna ocena sodišča prve stopnje je jasna in skrbna ter preverljiva in v celoti prepriča.

9.DZ3 uveljavlja odločitev o skupnem varstvu in vzgoji kot prvenčno odločitev, kar pomeni, da mora sodišče vedno preizkusiti ali so podani pogoji za skupno varstvo in vzgojo. Otroka sme zaupati v varstvo in vzgojo le enemu od staršev samo takrat, kadar to zahteva otrokova korist. Takšna ureditev vzgoje in varstva otrok v DZ ima ustavno podlago, saj možnost staršev, da skupaj izvršujeta varstvo in vzgojo otroka tudi kadar ne živita skupaj, zahteva Ustava v 54. členu. Tudi v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah (KOP) sta oba starša enako odgovorna za otrokovo vzgojo in razvoj, kar velja kot načelo tudi v primeru, ko starši ne živijo več skupaj (18. čl. KOP). Glede na navedeno lahko sodišče to obliko varstva in vzgoje otroka določi tudi brez predloga udeležencev in kljub morebitnemu nestrinjanju staršev ali enega od njiju4.

10.Morebitno nesoglasje staršev glede zdravstvenih potreb otroka ni avtomatično odklonilni razlog za skupno starševstvo. Starš, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih dnevnega življenja otroka in v zvezi s tem sprejema vsakodnevne odločitve o prehrani, oblačilih, vsakodnevni rutini, manjših zdravstvenih posegih (na primer običajnem pregledu, cepljenju po programu), šolskemu vsakdanu ter ima nadzor nad nego in vsakdanjo vzgojo otroka. Še vedno pa morata starša sporazumno odločati o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (tretji odstavek 151. člena DZ). Med te sodijo tudi pomembnejši zdravstveni posegi in zdravljenje. V postopku se ni izkazalo, da oče ne sprejema otrokove diagnoze, prav tako ne, da za otroka neustrezno skrbi. Morebiten drugačen pristop k reševanju otrokovih zdravstvenih težav in drugačne podpore otroku ne pomenijo, da oče ravna v otrokovo škodo. Pritožbeno sodišče v ugotovitve sodišča prve stopnje, ki izhajajo iz 28. točke obrazložitve, ne dvomi. Sodišče prve stopnje nesoglasij med udeležencema glede zdravstvenega stanja otroka ni spregledalo. Glede na vse okoliščine primera pa je pravilno zaključilo, da to ni okoliščina, ki bi preprečevala izvrševanje skupnega starševstva. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo tudi na mnenje CSD, ki mu nobeden od udeležencev ni oporekal. Po mnenju CSD sta oba udeleženca primerna za izvajanje varstva in vzgoje in je CSD v mnenju podprl stališče očeta, da se otrok zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema. Konkretnih navedb, ki bi vzbujale dvom v pravilnost mnenja CSD, pritožnica ne navede. Kriterij za odločitev o skupnem varstvu in vzgoji otroka pa je zgolj otrokova korist, ki jo je sodišče prve stopnje ustrezno pretehtalo, in ne volja matere, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Razlogov za postavitev izvedenca pa tudi na osnovi pritožbenih trditev po oceni pritožbenega sodišča ni.

11.Izvrševanje skupnega varstva in vzgoje v rezidenčni obliki, kot jo je določilo sodišče prve stopnje, za razliko od varstva in vzgoje zgolj enega starša predvsem briše občutek staršev, da so otroka izgubili s tem, da je bil zaupan drugemu staršu, krepi občutek starševske skrbi in s tem povezane odgovornosti za otroka pri obeh starših in spodbuja oba starša k ukvarjanju z otrokom.5

12.Pritožbeno sodišče ne sprejema pritožbene trditve, da stiki med poletnimi počitnicami niso ustrezno določeni. Za mater so problematični stiki, ki so v tem času določeni tako, da A. A. preživi z vsakim staršem polovico časa, in sicer po režimu teden/teden v terminih, ki so izven 3 tednov, ki jih otrok preživi z materjo in 2 tednov, ki jih otrok preživi z očetom. Gre torej za dvakrat po teden dni in ne za ekstremno drugačen režim stikovanja v poletnem obdobju in zato tudi ni potrebe, da bi se ustreznost stikov v tem obdobju preverjala pri vrtcu ali institucijah, ki obravnavajo otroka. Mati je s takim načinom stikovanja v začetku tudi soglašala, a se je nato premislila v skrbi, da bo otrok v tem času sam pri starih starših. Glede na to, da se je oče zavezal, da bo poskrbel, da otrok ne bo samo s starimi starši in to v odgovoru na pritožbo še dodatno zatrdil, sta materina skrb in pomislek, da otrok ne bo z očetom preživljal kvalitetnega časa, neutemeljena. Mati dodatno izpostavlja, da je tovrstna ureditev preživljanja časa problematična tudi z vidika vrtca, ki ga otrok obiskuje v C. Oče v odgovoru na pritožbo zanika, da bi otrok v poletnem času obiskoval vrtec, zato pritožbeno sodišče te materine dokazno nepodprte trditve ne more sprejeti.

13.Sodišče prve stopnje je glede potreb otroka ter preživninskih zmožnosti staršev podalo natančno in s prepričljivimi argumenti podprto dokazno oceno o tem, da preživninske potrebe A. A., ki je rojen ... 2020, od 1. 9. 2025 dalje znašajo 1000 EUR mesečno, do tedaj pa 870 EUR mesečno in sta jih starša glede na svoje zmožnosti in čas preživljanja otroka z enim in drugim staršem dolžna kriti v deležu 60 % oče in 40 % mati. Razlogi izpodbijanega sklepa so jasni, logični in dokazno podprti. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je skladna z določbo 8. člena ZPP.

14.Preživninske potrebe otroka obsegajo vse tisto, kar je potrebno za uspešen telesni, duševni in socialni razvoj otroka. Predloženi računi zato avtomatično ne dokazujejo potreb otroka, kot zmotno meni mati. Sodišče prve stopnje je kot primeren znesek otrokovi starosti za hrano ocenilo 140 EUR in pri tem utemeljeno upoštevalo, da ima otrok zagotovljene tri obroke v vrtcu ter del počitnic ter vikendov preživi pri očetu. Glede na predložene račune iz Eurospina pa je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno štelo, da materine trditve, da otroku kupuje posebno dietno oziroma dražjo hrano, kot je na primer eko hrana in zelenjava na tržnicah, ni dokazno podprta. Tudi stroškov za zdravstvene in imunske dodatke sodišče prve stopnje ni zavrnilo, le glede na predložene dokaze je utemeljeno ocenilo, da jih ne more priznati v zatrjevani višini. Sodišče prve stopnje je ustrezno ocenilo tudi stroške za razvedrilo, ki so potrebni za uspešen otrokov razvoj. Vse, kar mati dodatno izpostavlja v pritožbi, pa ta okvir presega in ne sodi v preživninsko obveznost, temveč navedeno starši otroku nudijo po lastni presoji in zmožnostih. Sodišče prve stopnje je kot potrebo otroka priznalo tudi strošek na mesečni ravni za logopeda, katere izredne stroške, ki jih ZZZS ne krije, ima mati v mislih, pa v pritožbi ne opredeli. Stroška letovanja pa sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati, saj je mati zanj izvedela šele naknadno. Življenjski stroški za mladoletnega otroka niso fiksni, kar je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo in ovrednotilo na čas do zaključka glavne obravnave.

15.Ključna za razporeditev preživninskega bremena med starša je ugotovitev sodišča prve stopnje, da oče razpolaga z občutno višjimi prihodki kot mati, s katero otrok preživi tudi več časa. Oče ima tudi višje prihranke, zmožnosti obeh pa so tako dobre, da oba brez težav krijeta potrebe svojega otroka. Pretirana pa je pritožbena trditev, da bi moralo sodišče prve stopnje breme razdeliti v razmerju 70 oče in 30 mati.

16.Ne drži, da sodišče prve stopnje dodatnih zaslužkov matere ni ustrezno upoštevalo. Za vsakega posebej je namreč ugotovilo, kdaj in v kakšni višini ga je prejela ter koliko v povprečju je od januarja do vključno julija 2025 na ta račun prejela (80. točka obrazložitve).

17.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da se predlagatelju vsak mesec od plače odbijajo stroški bivanja v stanovanju, skupaj z najemnino in vsemi stroški in izplačan znesek na njegovem transakcijskem računu ne izkazuje dejanske višine njegove plače. Pritožnica spregleda 72. točko obrazložitve, iz katere izhaja, da sodišče prve stopnje predlagateljevega osebnega dohodka ni ugotovilo na osnovi izpisa prilivov na transakcijski račun temveč iz plačilnih list. Prav tako ne drži, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njegovega dodatnega dela (73. točka obrazložitve), upoštevalo pa je tudi, da iz naslova oddajanja nepremičnin v najem prejema dodatne dohodke (76. točka obrazložitve).

18.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni natančno ugotovilo preživninskih zmožnosti očeta. Ob ugotovitvi, da je očetova preživninska zmožnost višja od materine, da nobeden od udeležencev nima dolgov in je tudi njuno splošno premoženjsko stanje zelo dobro, dobro zaslužita, imata znatne prihranke, sta solastnika treh nepremičnin in lastnika vsak po ene nepremičnine, ki jo predlagatelj oddaja, nepremičnina nasprotne udeleženke pa je prazna, sodišču prve stopnje ni bilo treba ugotoviti še bolj natančne analize zmožnosti, saj je že iz obstoječega mogoče dovolj zanesljivo zaključiti, da njuno premoženjsko stanje zadošča za kritje preživninskih potreb otroka.

19.Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1) pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu sklepa sodišča prve stopnje ni našlo relevantnih napak, ga je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku.

2Zakon o nepravdnem postopku.

3Družinski zakonik.

4Primerjaj: VSL Sklep IV Cp 227/2022.

5V tuji sodni praksi so se uveljavile zlasti tri oblike, ki jih starši uporabljajo pri izvrševanju skupnega varstva in vzgoje. To so skupno varstvo v obliki gnezda (Nestmodell), v obliki nihala (Pendelmodell) in skupno varstvo in vzgojo v rezidenčni obliki (Rezidenzmodell); prof. dr. Barbara Novak, Skupno varstvo in vzgoja otroka, ko starši živijo ločeno, Pravosodni bilten, 1/2009, str. 85.