Jedro

Če delavec odkloni osebno vročitev, vročevalec to zabeleži, pusti vabilo ali drugo pisanje na delovnem mestu delavca in zapiše dan, uro in razlog odklonitve. S tem se šteje, da je vročitev opravljena. Ta določba, ki ima namen zagotoviti vročitev in s tem normalni potek postopka, je vsebinsko podobna zakonski določbi iz 144. člena ZPP/77. Pomeni pa ukrep proti osebam, ki z odklanjanjem sprejema pisanj želijo zavlačevati postopek. Postopek po omenjeni določbi je dopusten le, če delavec brez zakonitega razloga odklanja sprejem.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku s tem, ko je ugotovilo, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 22.4.1991, ampak mu je trajalo do 17.5.1991. V posledici te ugotovitve je zavezalo toženo stranko, da tožniku za čas od 22.4.1991 do 17.5.1991 prizna vse pravice iz delovnega razmerja. Svojo odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da je postala odločba o izrečenem disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja z dne 25.4.1991 - katere sprejem je tožnik brez zakonitega razloga odklonil - dokončna s potekom ugovornega roka to je 17.5.1991. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je tožnik vložil pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi revizije ponavlja predhodne navedbe, da tožniku odločba disciplinske komisije tožene stranke ni bila vročena skladno določilom iz 133. do 144. člena ZPP/77 in zato ni pravno učinkovita. Če bi sodišče dokazno ocenilo izpodbe obeh zaslišanih prič N. K. in S. F. bi ugotovilo, da nista govorili resnice. Iz njunih izpovedb ne izhaja, da je bila sporna odločba tožniku sploh ponujena v sprejem. Zato predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sodbi tako spremeni, da se tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da ju razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Na vročeno revizijo tožena stranka ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - ZPP/77, ki ga je glede na določbo 498. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP še uporabiti).

Revizija ni utemeljena.

V okviru uradnega preizkusa revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77, na katero mora paziti po uradni dolžnosti. Tudi druge uveljavljene bistvene kršitve določb postopka, ki jih tožeča stranka formalnopravno ni opredelila, po ugotovitvah revizijskega sodišča niso podane.

V kolikor pa tožeča stranka izpodbija oceno dejanskega stanja pred sodiščem prve in druge stopnje, je potrebno opozoriti, da izpodbijanje dejanskih ugotovitev v revizijskem postopku ni več dovoljeno. To je razumljivo, saj je revizija izredno pravno sredstvo, ki je namenjeno predvsem poenotenju uporabe materialnih in procesnih predpisov in pomembnih pravnih vprašanj. Ker se šteje, da sta sodišči prve in druge stopnje popolno ugotovili in pravilno ocenili dejansko stanje, vsebuje 385. člen ZPP/77 prepoved preizkusa ugotavljanja dejanskega stanja.

Iz ugotovljenih dejanskih okoliščin izhaja, da je tožnik dne 8.5.1991 v kadrovski službi tožeče stranke odklonil sprejem pisnega odpravka sklepa o izrečenem disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja z dne 25.4.1991, katerega osebna vročitev mu je bila pred tem (dne 26.4.1991 in 29.4.1991) neuspešno poskušana. Ker je tožnik kot razlog odklonitve navedel, da je bolan, sta sodišči pravilno uporabili procesna določila, ko sta na podlagi 103. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93 - ZDR) in 144.člena ZPP/77 šteli, da je bila vročitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja tožniku opravljena.

Po določbi 103. člena ZDR se v postopku odločanja o varstvu pravic delavcev v organizacijah oziroma pri delodajalcih smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred sodišči, ki so pristojna za spore iz delovnih razmerij. Tožena stranka ima pravila vročanja urejena v 296. členu Pravilnika o delovnih razmerjih, ki v 2. odstavku ureja odklonitev sprejema. V primeru, da delavec odkloni osebno vročitev, ki jo opravi delavec počitniškega doma, vročevalec to zabeleži, pusti vabilo ali drugo pisanje na delovnem mestu delavca in zapiše dan, uro in razlog odklonitve. S tem se šteje, da je vročitev opravljena. Ta določba, ki ima namen zagotoviti vročitev in s tem normalni potek postopka, je vsebinsko podobna zakonski določbi iz 144. člena ZPP/77. Pomeni pa ukrep proti osebam, ki z odklanjanjem sprejema pisanj želijo zavlačevati postopek. Postopek po omenjeni določbi je dopusten le, če delavec brez zakonitega razloga odklanja sprejem. Zakoniti razlog odklonitve sprejema je npr., če se poskuša opraviti vročitev neposredno, ne pa po diplomatski poti (136. člen ZPP/77), če se poskuša vročiti neposredno stranki ne pa pooblaščencu (138. člen), če se skuša opraviti vročitev v drugem kraju ali času, kot je to predpisano v zakonu (140. člen), če se poskuša opraviti vročitev po pravilih člena 141. in ne po 142. členu, če se poskuša vročitev, čeprav je očitno, da bo tisti, kateremu naj se pisanje vroči, dalj časa odsoten (143. člen).

Ker v obravnavanem primeru - kot sta ugotovili obe sodišči - ni bil izpolnjen noben izmed naštetih zakonitih razlogov za odklonitev sprejema, in ker je bilo pisanje dano v poštni nabiralnik stanovanja (tožnik je bil v bolniškem staležu), sta pravilno šteli, da je bila vročitev sporne odločbe o prenehanju delovnega razmerja tožniku opravljena. Zato sta sodišči pravilno uporabili postopkovne določbe, ko sta zavrnili tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja po dokončnosti odločbe tožene stranke št. 39/91 z dne 25.4.1991. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče v skladu s 393. členom ZPP/77 revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Določbe ZPP/77 je revizijsko sodišče uporabilo na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) kot predpise Republike Slovenije.