Jedro

ZPIZ je sicer v 382. členu določil, da naj bi tudi sklad obrtnikov postal sklad za opravljanje storitev prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja samostojnih podjetnikov, samozaposlenih, njihovih družinskih članov in pri njih zaposlenih delavcev po določbah tega zakona. Vendar do dneva odločanja z zakonom določeni organi navedenega še niso potrdili, prav tako z zakonom določenega in zahtevanega skladovega pokojninskega načrta, ki ga zahteva vsako prostovoljno zavarovanje po določbah tega zakona. Zato Vrhovno sodišče zaključuje, da način zavarovanja in postopki priznavanja pravic še vedno potekajo samo v skladu s pravili sklada, kar pomeni, da sklad še ni sestavni del pokojninskega in invalidskega zavarovanja po ZPIZ, ampak vsaj do sprejetja pokojninskega načrta ostaja zavarovanje pri tem skladu civilnopravno razmerje, zato je za reševanje sporov iz tega zavarovanja pristojno redno, ne pa specializirano sodišče.

Izrek

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožnik je s tožbo 2.4.2003 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pričel spor za priznanje pravice do invalidske pokojnine, ki mu ni bila priznana na podlagi drugostopenjskega sklepa tožene stranke št. 564/03 z dne 14.3.2003. Zadeva je bila s sklepom sodišča opr. št. P 1075/2003-II-7 z dne 3.6.2003 odstopljena Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, pri katerem je zadeva vpisana pod opr. št. Ps 1121/2003, z odstopom pristojnosti ni soglašalo, ampak je na podlagi določb prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 25. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 12/2003 - Uradno prečiščeno besedilo) sprožilo spor o pristojnosti. Zavzelo je stališče, da v spornem primeru ne gre za spor o pravici do ali iz pravice do invalidskega zavarovanja, ampak za spor, ki izvira iz pogodbenega razmerja. To pomeni, da spor glede na določbe zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98) ni socialni spor. Predlagalo je, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloči o stvarni pristojnosti.

Za odločanje v sporu je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Po določbi 1. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS je socialno sodišče pristojno odločati tudi v socialnih sporih iz pokojninskega in invalidskega (obveznega) zavarovanja, če gre za spor o pravici do in iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, za spor v zvezi z ugotavljanjem delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, v sporih iz priznanja in dokupa zavarovalne dobe, v sporih o vključevanju v prostovoljno zavarovanje in v sporih v zvezi s plačevanjem prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, to je v sporih, do katerih pride pri uporabi določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Uradni list RS, št. 106/99 do 63/2003) oziroma pri priznavanju pravic iz njega.

Tožnik s tožbo ne uveljavlja nobene od naštetih pravic, saj zahteva, da se mu prizna pravica do invalidske pokojnine na podlagi pristopne izjave k Pravilom o poklicnem zavarovanju sklada obrtnikov in podjetnikov in na podlagi skladu plačanih prispevkov. Tožnik uveljavlja pravico, ki naj bi jo pridobil na podlagi prostovoljnega (pogodbenega) članstva pri toženi stranki, na podlagi pristopne izjave in vplačanih prispevkov. Gre torej za (pogodbeno) civilnopravno razmerje in posledično premoženjski spor, ki iz njega izvira, zato v tem primeru ne gre za socialni spor v smislu določb prvega odstavka 5. člena ZDSS. Ker je socialno sodišče pristojno samo za odločanje v sporih, za katere je tako izrecno določeno v ZDSS, socialno sodišče ni pristojno za odločanje v spornem primeru.

ZPIZ je sicer v 382. členu določil, da naj bi tudi sklad obrtnikov postal sklad za opravljanje storitev prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja samostojnih podjetnikov, samozaposlenih, njihovih družinskih članov in pri njih zaposlenih delavcev po določbah tega zakona. Vendar do dneva odločanja z zakonom določeni organi navedenega še niso potrdili, prav tako z zakonom določenega in zahtevanega skladovega pokojninskega načrta, ki ga zahteva vsako prostovoljno zavarovanje po določbah tega zakona. Zato Vrhovno sodišče zaključuje, da način zavarovanja in postopki priznavanja pravic še vedno potekajo samo v skladu s pravili sklada, kar pomeni, da sklad še ni sestavni del pokojninskega in invalidskega zavarovanja po ZPIZ, ampak vsaj do sprejetja pokojninskega načrta ostaja zavarovanje pri tem skladu civilnopravno razmerje, zato je za reševanje sporov iz tega zavarovanja pristojno redno, ne pa specializirano sodišče. Zato je ob upoštevanju določb prvega odstavka 24. in prvega odstavka 25. člena zakona o pravdnem postopku in določb 101. člena in prvega odstavka 114. člena zakona o sodiščih (ZS - Uradni list RS, št. 19/94 do 110/2002) Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.